Rebalans brez intervencij
Potem ko je večina v državnem zboru na včerajšnjem izrednem zasedanju zavrnila vladna predloga novele zakona o interventnih ukrepih in dopolnitev odloka o prodaji državnega premoženja, so poslanci sprejeli rebalans proračuna za letošnje leto, ki tako prihodke kot odhodke znižuje za 365 milijonov evrov.
LJUBLJANA> Državni zbor je rebalans proračuna sprejel s 45 glasovi poslancev, proti pa jih je bilo deset. Glasovanje o proračunu v celoti je v dvorani DZ spremljal tudi premier Borut Pahor.
SDS vzdržana, SNS v obstrukciji
Opozicijska SDS se je, tako kot so napovedali, glasovanja vzdržala, pred tem pa je zaradi padca predloga o interventnih ukrepih Jože Tanko predlagal preložitev glasovanja na sejo v začetku prihodnjega tedna. Za rebalans v celoti niso glasovali niti poslanci SNS, ki so napovedali obstrukcijo. Kot je pojasnil prvak stranke Zmago Jelinčič, jih je k temu napeljala napoved poslancev SDS, da se bodo glasovanja vzdržali, s čimer so po njegovih besedah omogočili sprejetje dokumenta. Brez SNS je tako v dvorani ostalo 79 poslancev. Kot rečeno, jih je predlog rebalansa podprlo 45 (SD, LDS, Zares, nepovezani in poslanca manjšin), proti pa jih je bilo deset (SLS in Desus).
V primerjavi z letom 2008 letošnji proračun za politiko trga dela namenja 178 odstotkov več denarja, za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo 38, za socialno varnost 22,4 in za izobraževanje in šport osem odstotkov več denarja.
Načrtovani ukrepi jih niso prepričali
Pred glasovanjem o rebalansu je državni zbor odrekel podporo noveli zakona o interventnih ukrepih, s katero je vlada želela zajeziti zaposlovanje v javnem sektorju in zmanjšati izdatke za poplačilo naložb v občinah in tudi dopolnitvam odloka o programu prodaje državnega finančnega premoženja. DZ je interventni zakon zavrnil z 39 glasovi proti, zanj pa se jih je opredelilo 36.
Večine ni prepričal niti umik spornega predloga štiriodstotnega znižanja plač javnim uslužbencem. Odločilno je bilo nasprotovanje Zaresa; Franco Juri je namreč menil, da gre zgolj za administrativni ukrep, ki ne bo pripomogel k sanaciji javnih financ in zmanjšanju javne porabe. Za interventni zakon so tako glasovali poslanci SD in LDS, v Desusu in nepovezani niso bili enotni, poslanci SLS so se glasovanja vzdržali, prav tako oba poslanca manjšin.
Poslancev prav tako ni prepričal vladin predlog dopolnitve odloka o programu prodaje državnega finančnega premoženja v Slovenski industriji jekla, Nafti Lendava in Rimskih termah. Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Mateje Vraničar nesprejetje odloka ni neposredno povezano z rebalansom.
Draga brezposelnost in upokojevanje
In kaj rebalans proračuna pravzaprav prinaša? Vanj letos po novem pričakujejo 7,96 milijarde evrov, kar je 365 milijonov evrov manj od doslej pričakovanega. Iz proračuna EU se delež zmanjšuje za 205 milijonov evrov, davčni prihodki pa za 116 milijonov evrov. Največji rez gre na račun investicij in materialnih stroškov, kljub temu pa bo šlo za investicije šest odstotkov več denarja kot lani. Med posameznimi proračunskimi uporabniki se najbolj znižuje proračun ministrstva za promet - za skoraj 130 milijonov evrov. Več denarja (100 milijonov) gre za brezposelne in za pokojnine (50 milijonov evrov).
Rebalans pa ne spreminja ravni primanjkljaja in obsega zadolževanja. Primanjkljaj bo tako letos znašal 1,69 milijarde evrov (4,6 odstotka bruto domačega proizvoda), neto zadolževanje pa 2,2 milijarde evrov.
DK