Referendum bi iztiril načrte za drugi tir
Prijava na evropski razpis za nepovratna sredstva za gradnjo drugega tira bi postala v primeru vložitve referendumske pobude irelevantna, je včeraj dejal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben. Z Metodom Dragonjo iz projektnega podjetja 2TDK sta državljane prosila, naj stopijo na stran ministrstva.
LJUBLJANA > “Vse tiste, ki zbirate podpise za referendum, naprošam, da nas podprete pri aktivnostih in da skupaj zgradimo drugi tir,” se je Jure Leben včeraj obrnil neposredno na civilne iniciative in državljane, ki se ne strinjajo z zakonom o drugem tiru. Vložitev referendumske pobude o zakonu o drugem tiru je napovedal Vili Kovačič v imenu civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo.
Referendumska pobuda bi podrla načrte
Če bi prišlo do vložitve referendumske pobude, “ne bi dobili nepovratnih evropskih sredstev, ki jih nujno potrebujemo za izvedbo projekta drugi tir”, je pojasnil Leben, Metod Dragonja pa je dodal, da so nepovratna evropska sredstva prva etapa te zgodbe. Šele po pridobitvi nepovratnih sredstev bi projekt drugi tir postal kreditno sposoben in bi Slovenija lahko z njim kandidirala za kredit Evropske investicijske banke (EIB).
Trenutno Slovenija čaka na rezultate razpisa CEF, kjer po besedah Dragonje država pričakuje 35 do 40 milijonov evro nepovratnega evropskega denarja. Z razpisom, na katerega se mora Slovenija prijaviti do 14. julija, bi pridobili še 80 milijonov, prav toliko pa si Dragonja obeta še v okviru spremenjenega operativnega programa za kohezijska sredstva. “Na ta način bi zbrali praktično že 200 milijonov, cilj v finančni konstrukciji pa je 250 milijonov nepovratnih sredstev. To bo naredilo ta projekt sposoben, da bo pridobil kreditno podporo EIB in tudi strateških partnerjev,” je pojasnil Dragonja.
Tujci bi želeli počakati na razplet
Na ministrstvu bodo sicer aktivnosti nadaljevali tudi v primeru vložene referendumske pobude, kar je po besedah Lebna tudi navodilo premierja Mira Cerarja.
Bi pa referendumska pobuda po oceni Lebna vplivala na tuje institucije. Tako Evropska komisija kot EIB in zaledne države, ki so izrazile pripravljenost za sodelovanja pri gradnji, bi namreč v primeru referenduma najverjetneje želele počakati do zaključka referendumskih postopkov in se šele nato odločati o svoji vlogi v projektu.
JANA KREBELJ