Referendum o slabi banki v ustavno presojo

LJUBLJANA> Predlog, ki ga je odbor danes z amandmajem tehnično dopolnil, poslanci pa bodo o njem odločali v petek na izredni seji državnega zbora, so vložili poslanci koalicije. Marko Pogačnik (SDS) je dejal, da mora država poleg drugih reform sprejeti tudi ukrepe za sanacijo bančnega sektorja. Če reform ne bo pravočasno sprejela, bo morala zaprositi za mednarodno finančno pomoč, s čimer ukrepov ne bo več določala sama, narekovanje ukrepov iz tujine pa bi pomenilo poseg v suverenost države, je ponovil.

Predlagatelji so prepričani, da je sedanja zakonska ureditev protiustavna, ker ne omogoča reševanja nastalega stanja v bančnem sistemu. To je vzrok za padanje bonitetnih ocen države, posledično pa je zaradi omejenih možnosti najemanja posojil ogroženo financiranje iz javnih financ. Zakon, ki predvideva ustanovitev slabe banke, naj bi med drugim dal podlago za odpravo kreditnega krča.

V naslednjem mesecu bodo tri največje slovenske banke potrebovale dodaten denar

Finančni minister Janez Šušteršič je opozoril, da bodo tri največje banke v Sloveniji v enem mesecu zelo verjetno potrebovale dodaten kapital. Če imeli zakon, ki bi omogočal prenos slabih terjatev, bi lahko po njegovih besedah pridobili nekaj časa in zmanjšali potrebe po dokapitalizaciji.

Dejal je, da država ni več v položaju, da bi lahko banke dokapitalizirala. V vseh treh bankah, Novi Ljubljanski banki (NLB), Novi Kreditni banki Maribor in Abanki, bi bilo treba v primeru dokapitalizacije s strani države (oziroma pri Abanki s strani Zavarovalnice Triglav) objaviti prevzemno ponudbo, pravi minister in dodaja, da tako bankam v tem času ostane le prodaja deležev in nepremičnin. “Ocenjujem, da bodo banke prisiljene razprodajati premoženje. Mi pa bomo nato zaradi kapitalskih zahtev prisiljeni v razprodajo bank. To so alternative, če zakon ne bo uveljavljen,” je dejal.

SD: Namen je le prestaviti referendum

Matevž Frangež (SD) je menil, da utemeljenih razlogov za to zahtevo ni in da je utemeljitev v predlogu “pamflet bolj ali manj posrečenih utemeljitev o protiustavnih posledicah” morebitnega zamika uveljavitve zakona ali njegove zavrnitve na referendumu. Prepričan je, da je namen predloga le časovno odmakniti referendum in zaostriti težavo ter da ustavno sodišče predlagateljem ne bo pritrdilo, “razen če nimate v sestavi ustavnega sodišča drugih utemeljenih razlogov”.

Po Frangeževem mnenju utemeljitev protiustavnosti sedanjega sistema ni ustrezna, saj se ne sklicuje na morebitne dosedanje odločitve ustavnega sodišča, sprejem tega zakona pa ponuja kot edini način za odpravo protiustavnosti. Boljša in cenejša rešitev za sanacijo bank se mu zdi dokapitalizacija sistemskih bank s strani države. Prepričan je, da bo zakon utrl pot za privatizacijo državnega premoženja na, zelo verjetno, nepregleden način.

Alenka Bratušek (PS) se je glede argumentov za ustavno presojo strinjala s Frangežem in ocenila, da ministrstvu oziroma vladi ne gre za reševanje bank, ampak za polastitev državnega premoženja, in sicer v dveh korakih - s slabo banko in z državnim holdingom.

Zanimalo jo je, ali to, da mora biti NLB dokapitalizirana v enem mesecu, pomeni, da bodo tako imenovane CoCo obveznice konvertirane v kapital. Šušteršič je dejal, da bo to odvisno od obsega dodatnega kapitala in načina, kako bo zagotovljen. Minister meni, da bi bila dokapitalizacija cenejša rešitev kot konverzija teh obveznic.

STA