Referendum o zakonu o delu na črno bo 5. junija

LJUBLJANA>Marijan Pojbič (SDS) je v imenu predlagateljev referenduma dejal, da novi zakon glede na zdaj veljavnega v ničemer ne krepi preprečevanja dela na črno in da se od njega loči le po tem, da posega v zasebno sfero posameznika. Ponovil je, da 31 podpisnikov referendumske zahteve moti zlasti omejevanje sosedske pomoči, kar bo po njegovih besedah med ljudi prineslo razdor.

Profesionalec bo lahko ponudil neomejen popust

Minister za delo Ivan Svetlik je ponovil, da se za referendumsko zahtevo skrivajo politične kalkulacije, ki gredo v smer oteževanja dela vlade in državnih ustanov. V zvezi s sosedsko pomočjo je opozoril, da bo neki profesionalec, če bo hotel pomagati, sosedu lahko ponudil neomejen popust. Lahko se bo vključil tudi v prostovoljno društvo in sosedu pomagal s tega naslova.

Razvrednotenje referenduma

Jakob Presečnik je v imenu SLS dejal, da je v Sloveniji očitno prišlo do razvrednotenja instituta referenduma in da se volivci upravičeno sprašujejo, zakaj sploh še potrebujemo vlado in državni zbor, če morajo o zakonih tako pogosto odločati sami. Čeprav ima SLS po njegovih besedah več pomislekov glede zakona, se njeni poslanci zavedajo, da Slovenija mora ukrepati, sicer se bo pridružila Grčiji, Irski in Portugalski.

Da je zahteva za referendum slaba, je menil tudi Franc Jurša (DeSUS). Kot je dodal, je negativna z vidika dejstva, da imata državni zbor in državni svet zakonodajno funkcijo, ter s finančnega vidika. Obenem je izpostavil, da bi Slovenija z morebitnim padcem zakona izgubila možnost, da se z okrepitvijo nadzora nad delom na črno in dvigom glob za kršitelje vzpostavi pozitiven odnos do legalnih oblik dela.

Uskladitev s socialnimi partnerji ni dovolj

Borut Sajovic (LDS) je dejal, da je po statistiki delež dela na črno v Sloveniji zelo velik oziroma mnogo večji kot denimo v Avstriji in Švici. Minister je bil prisiljen ukrepati, je pojasnil in priznal, da zakonske rešitve morda niso idealne, da pa so solidne. Spomnil je tudi, da je bil zakon usklajen s socialnimi partnerji.

Sama uskladitev s sindikati, obrtniki in podjetniki ni dovolj, ga je v imenu nepovezanih poslancev zavrnil Vili Rezman. Zatrdil je, da z uskladitvijo s socialnimi partnerji postopek razmišljanja ni končan in da do dogovora o zakonu v državnem zboru ni prišlo. Poslanec je prepričan, da je zakon slab, novega referenduma pa nepovezani poslanci kljub temu ne podpirajo.

SDS: Preostane nam samo referendum

“Mi smo želeli ta zakon z amandmaji izboljšati,” je poslance nagovoril Robert Hrovat (SDS). Spomnil je, da so v SDS med drugim predlagali, da se sosedska pomoč izvzame iz dela na črno, da pa je koalicija ta predlog “povozila” in jih označila za demagoge. “Če želimo preprečiti škodljive posledice tega zakona, nam ne preostane drugega, kot da za mnenje vprašamo državljane,” je sklenil.

STA