Referenduma o zakonu o izbrisanih ne bo

LJUBLJANA> Pri sprejemanju odločitve so ustavni sodniki upoštevali, da je državni zbor z zakonom o izbrisanih uredil samo odpravo protiustavnosti, poleg tega pa le nekatera nujna in povezana vprašanja, da torej ne gre za zlorabo zakonodajne pristojnosti. Po mnenju ustavnih sodnikov zakonu ni mogoče očitati protiustavnosti, ki jih zatrjujejo predlagatelji referenduma, poslanci SDS in SNS. Kot še piše v razlogih za takšno odločitev ustavnega sodišča, DZ večinoma protiustavnosti sploh ne bi mogel odpraviti na drugačen način, in to niti, če bi bil zakon na referendumu zavrnjen.

Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema.

Po razglasitvi odločitve ustavnega sodišča se je predsednik državnega zbora Pavel Gantar opravičil za izbris. Kot je dejal, meni, da je bilo največje opravičilo storjeno že s sprejetjem zakona v državnem zboru.

Na vprašanje novinarjev, ali se bo kdo opravičil za izbris v imenu države, je dejal, da je “opravičilo sicer odvisno od vsakega posameznega politika ali političarke”. “Osebno menim, da se je za to treba opravičiti in s tega vidika kot predsednik DZ to opravičilo tudi izrekam,” je dejal.

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je dejala, da je ustavno sodišče razsodilo, da “smo problem izbrisanih reševali po pravni poti in na pravilen način”. S tem se po njenih besedah končuje “jara kača neznosnih političnih manipulacij”.

Po mnenju Mirana Potrča je povrnjen ugled Slovenije v svetu. “Dobre odločitve, ki smo jih sprejemali v zvezi s pravico do državljanstva in drugimi vprašanji, smo kronali s tem, da smo popravili temeljno napako iz začetka 90. let,” je poudaril.

Poslanci Zaresa menijo, da se z odločitvijo ustavnega sodišča zaključuje poglavje, ki ga je zaznamovalo veliko političnih špekulacij, je dejal Franco Juri. Upa, da se bo zdaj možno ukvarjati z resničnimi vprašanji in s krizo.

Po mnenju poslancev Desusa je skrajni čas, da se vprašanje izbrisanih reši, v LDS pa menijo, da odločitev ustavnega sodišča pomeni smerokaz tudi za prihodnje ravnanje državnega zbora, opozicije in koalicije, je dejal Tone Anderlič.

Drugačnega mnenja pa so v opoziciji. Poslanec SDS Vinko Gorenak je ob odločitvi ustavnega sodišča, ki je po njegovih besedah že tretjič zavrnilo pravico do referenduma na temo izbrisanih, izpostavil ločeni mnenji dveh ustavnih sodnikov. V skladu s tema mnenjema je pravica do referenduma nad pravico izbrisanih ter je možno njihov problem rešiti na drug način, vendar ga koalicija ni želela, je dejal Gorenak.

Predsednika SNS Zmaga Jelinčiča odločitev ustavnega sodišča ni presenetila, ga je pa ponovno razočarala, je dejal za STA. Ob tem se boji, da bo ta odločitev podlaga za izplačevanje odškodnin izbrisanim.

Jakob Presečnik iz SLS sicer spoštuje odločitev, vendar ima podobne pomisleke kot Jelinčič glede odškodnin. STA