Referendumu o interventnem zakonu zelena luč ustavnega sodišča

LJUBLJANA > DZ je konec maja, po tistem, ko so sindikati ob podpori civilne družbe v DZ vložili pobudo za naknadni zakonodajni referendum o interventnem zakonu, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volilcev, odločil, da o zakonu ni mogoče razpisati naknadnega zakonodajnega referenduma.

Glavni argument je bil, da v skladu z ustavo referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah, interventni zakon pa da vprašanja davkov ali obveznih dajatev ureja v več kot polovici členov.

Ustavno sodišče je v danes objavljeni odločbi presodilo, da v primeru, ko zakon vsebuje tudi vsebine, ki se ne nanašajo na področja, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, pri tem pa slednje po obsegu ne pomenijo minimalnega dela zakona in urejajo pomembna (tudi sistemska) vprašanja, tak zakon kot celota ni zakon v smislu 90. člena ustave. Ta ureja naknadni zakonodajni referendum in primere, v katerih ta ni dopusten.

"Zgolj število določb, ki pomenijo vsebino, ki bi morala biti izvzeta iz referendumskega glasovanja, ni edino in v vseh primerih odločilno merilo za presojo dopustnosti referenduma o določenem zakonu. Poleg tega merila je treba upoštevati tudi vsebino določb, ki niso povezane z izjemami iz 2. odstavka 90. člena ustave, oziroma pomembnost vprašanj, ki jih urejajo," je zapisalo ustavno sodišče.

V preteklosti že poudarili, da ne bodo dopustili zlorabe ali izigravanja zakonodajne pristojnosti, ki bi izničilo pravico do referenduma

Opozorilo je, da mora biti spreminjanje večjega števila zakonov, ki urejajo različna pravna področja, z enim zakonom (t. i. omnibus tehnika) zaradi zahteve po preglednosti, jasnosti in razumljivosti zakonske ureditve oziroma varstva pravnega reda nasploh izjema, ki mora biti v vsakem posameznem primeru posebej utemeljena.

Čeprav izbira načina noveliranja zakonske ureditve sama po sebi ni predmet ustavnega urejanja in načeloma spada v polje proste presoje zakonodajalca, pa to po navedbah sodišča ne velja absolutno. Ustavnopravno upoštevna bi lahko postala v primeru, če bi bila zaradi nje kršena kakšna ustavna določba, zlasti načelo jasnosti in pomenske določljivosti ter načelo pravne varnosti, ki izhajata iz načela pravne države.

"Poleg tega pa bi bila takšna zakonodajna tehnika lahko ustavnopravno sporna, če bi bilo zaradi njene uporabe ogroženo uresničevanje ustavne pravice do referenduma o vsebinah, ki ne spadajo med ustavno določene izjeme iz drugega odstavka 90. člena ustave," so zapisali.

Učinkovito ustavnosodno varstvo morajo zagotoviti tudi pred izvrševanjem zakonodajne pristojnosti, ki bi onemogočila uresničevanje ustavne pravice do referenduma. Spomnili so, da so v preteklosti že poudarili, da ne bodo dopustili zlorabe ali izigravanja zakonodajne pristojnosti, ki bi izničilo pravico do referenduma.

Kot so dodali, je bil zakonodajalec na neustreznost omnibus zakonodajne tehnike opozorjen in bi lahko del vsebine pravočasno ločeno umestil v poseben predlog zakona, druge vsebine pa ob upoštevanju načel jasnosti in pomenske določljivosti ter pravne varnosti v druge predloge zakonov. "Gre za nomotehnično relativno enostavno opravilo, ki od zakonodajalca ne zahteva nesorazmerno velikega napora in časa," so navedli.

Proti glasoval Marko Starman

Proti razveljavitvi sklepa DZ je glasoval sodnik Marko Starman. Kot je zapisal v odklonilnem ločenem mnenju, na ustavno razmejitev ne more vplivati zakonodajalčeva odločitev, ali bo vsebinsko povezano materijo uredil v enem ali več zakonih. Prav tako nanjo ne more vplivati dejstvo, da je v istem zakonu združil vsebine, ki so iz referendumskega odločanja izvzete, in druge vsebine. Zakonodajna tehnika ne more niti razširiti niti zožiti ustavne prepovedi referenduma, je utemeljil.

"Če bi drugo alinejo drugega odstavka 90. člena ustave razložili teleološko, funkcionalno in strukturno, bi bilo treba najprej določiti, katere ureditve interventnega zakona sodijo v ustavno prepoved. Šele nato bi bilo mogoče presoditi posledice te ugotovitve za referendum o zakonu kot celoti. Večina tega ni storila. To je prvi razlog, zaradi katerega odločitve nisem mogel podpreti," je pojasnil.

Drugi razlog se nanaša na učinek referenduma. Tudi če je referendum o zakonu kot celoti dopusten, njegova zavrnitev ne sme omogočiti obida ustavne prepovedi. "Ker volivci po drugem odstavku 90. člena ustave nimajo pristojnosti vsebinsko vezati zakonodajalca glede ustavno izvzete materije, se enoletna omejitev iz 25. člena zakona o referendumu in o ljudski iniciativi nanjo ne more nanašati," je dodal.

Razveljavitev sklepa o nedopustnosti referenduma pomeni, da je referendum dopusten. Po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi bi se moralo zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma nadaljevati naslednji dan po objavi odločbe ustavnega sodišča v uradnem listu. Ker pa bi rok padel v počitniško obdobje med 15. julijem in 31. avgustom, predsednik DZ določi 35-dnevni rok, ki začne teči 1. septembra, je zapisalo ustavno sodišče.

Če bo zbranih najmanj 40.000 podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma, ga bo moral DZ razpisati. Zakonska ureditev omogoča zgolj izvedbo referenduma o celotnem besedilu zakona.

Interventni zakon, ki je bil v DZ potrjen 11. maja, so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS. Zakon v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke, ter zdravstva in pokojnin.