Reforma omrežnine: Če bo elektrika podnevi še dražja, bomo kuhali ponoči?

LJUBLJANA > Novi način obračuna omrežnine, ki začne veljati marca prihodnje leto, uvaja pet časovnih blokov z različnimi tarifnimi postavkami. Kot smo že poročali, bo najdražji časovni blok trajal od 7. do 14. ure in od 16. do 20. ure, medtem ko bo omrežnina (in s tem tudi skupni znesek za električno energijo) najnižja ponoči, od 22. do 6. ure. Predlagana ureditev odpira številna vprašanja, predvsem praktična, ki si jih postavljajo gospodinjski odjemalci električne energije. Med drugim, katere dejavnosti bo sploh smiselno prenesti v cenejši časovni blok? Toplotne črpalke, denimo, v kurilni sezoni delajo ves čas. Prav tako bodo ljudje verjetno še naprej uporabljali električne štedilnike v času, ko navadno pripravljalo dnevne obroke oziroma takrat, ko bodo lačni. Kje, poleg uporabe pralnih in pomivalnih strojev, potem sploh ostane manevrski prostor za prilagajanje odjemalcev?

Duška Godina, direktorica Agencije za energijo, na kateri so zasnovali novi sistem obračuna, pojasnjuje, da lahko odjemalci s premišljeno in aktivno rabo električne energije premikajo oziroma zamikajo delovanje posameznih naprav, pri čemer lahko izkoriščajo tudi vse bolj razvite informacijsko-komunikacijske tehnologije: “Obračun omrežnine v skladu z novo metodologijo temelji na močnejšem cenovnem signalu za obračun moči odjema, zato je pomembno, da hkrati ne uporabljamo več naprav z večjo močjo odjema.”

Kako bodo merili porabo

Gospodinjski odjemalci elektrike si postavljajo tudi vprašanje izvedbe meritve porabe. Bo potrebna vgradnja novih števcev? Kolikšen strošek bo to in koga bo bremenil? Godina pojasnjuje, da v Sloveniji že vrsto let poteka uvajanje naprednih merilnih naprav, ki jih ima nameščenih že več kot 90 odstotkov odjemalcev. Večina tovrstnih naprav že omogoča merjenje porabe v skladu s potrebami nove metodologije za obračunavanje omrežnine, pravi. “V naslednjih letih naj bi bile takšne merilne naprave nameščene pri vseh odjemalcih. Za odjemalce, ki še nimajo ustreznih merilnih naprav, pa se bo obračun omrežnine izvajal na podoben način kot v metodologiji, ki se uporablja trenutno, in sicer glede na čas višje ali nižje tarifne postavke oziroma po enotni tarifni postavki v primeru, da merilna naprava ne omogoča beleženja višje in nižje tarifne postavke. Nameščanje naprednih merilnih naprav za odjemalce ne pomeni posebnega stroška, saj so vsi stroški izvajanja obračunskih meritev pri odjemalcih zajeti v omrežnini.”

Prilagajanje je lažje s sončno elektrarno

Kot pravi Godina, je tudi nova večja bremena v sistemu, kot so toplotne črpalke in polnjenje električnih vozil, možno časovno prilagajati: “Saj kratkotrajna prekinitev delovanja toplotne črpalke še ne pomeni opaznega vpliva na toplotno ugodje v prostoru. Najdražji časovni blok je od 7. ure zjutraj pa do 14. ure popoldan, in to ob delavnikih, ko ljudje večinoma niso doma, do 6. ure zjutraj pa je uporaba omrežij najugodnejša, kar lahko pomembno vpliva tudi na upravljanje toplotnih črpalk. Odjemalci, ki so že opremljeni s sončno elektrarno in morebiti tudi električno polnilnico, pa bodo delovanje toplotne črpalke in polnjenje električnih vozil lahko prilagodili glede na obratovanje sončne elektrarne. Tisti, ki se bodo odločili še za naložbo v hranilnik, bodo svoj odjem lahko še bolje prilagajali tako stanju v omrežju kot tudi razmeram na trgih oziroma cenam energije.”

Godina pri tem poudarja, da bo lahko skupina gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev v dveh letih prehodnega obdobja, v katerem jim ne bo zaračunana presežna moč, spremljala svoj profil porabe preko spletnega portala mojelektro.si, prav tako bodo lahko v tem času opazovali svoje navade porabe električne energije: “Predvidevamo, da bodo omenjeni odjemalci v tem času imeli dovolj priložnosti, da spoznajo možnosti prilagajanja dogovorjene moči, ki jim jih daje nov obračun. Tako bodo morda spoznali, da ni treba istočasno uporabljati več energetsko potrošnih naprav, kot so pečica, toaster, pralni in sušilni stroj, sušilec za lase ali kuhalnik vode, temveč se lahko njihova uporaba časovno porazdeli glede na nujnost uporabe. Navedeno seveda pomeni, da bodo gospodinjstva še dalje lahko uporabljala pečico takrat, ko jo bodo potrebovala, in udobje njihovega življenja nikakor ne bo zmanjšano. Že majhna sprememba navad, kot na primer preprečevanje sočasne uporabe energetsko potrošnih naprav, pa lahko prispeva k zniževanju konice odjema in sodelovanju pri razbremenjevanju sistema.”

Preprečevanje sočasne uporabe energetsko potrošnih naprav lahko prispeva k zniževanju konice odjema.

Mihalič: Gre za tehnično smiselno potezo

Profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani dr. Rafael Mihalič uvedbo petih časovnih blokov pri omrežnini ocenjuje kot tehnično smiselno in vedno bolj potrebno potezo: “Predvsem z vidika stanja v omrežju. Če proizvodnja ne more slediti porabi oziroma lahko porabi sledi le z relativno velikimi stroški, potem se skuša motivirati odjemalce, da vsaj deloma, če je to seveda možno, porabo prilagajajo proizvodnji. Ko je sistem relativno neobremenjen in je na razpolago veliko energije, porabnike motivirajo tako, da jim takrat porabljeno energijo poceni obračunajo. Kadar pa nastopijo razmere, ko proizvodnja težko sledi porabi, ali so celo potrebni izjemni ukrepi, kar energijo predvidoma zelo podraži, je odjemalce smiselno motivirati, da porabijo čim manj energije.”

Takšno metodo je po Mihaličevih besedah že pred desetletji uvedla tudi Francija, ker pokriva porabo večinoma s pomočjo jedrskih elektrarn, ki niso prilagodljive. “Zato so s tarifnim sistemom, pri katerem je bila elektrika ponoči poceni, skušali odjemalce motivirati, da bi čim več svojih dejavnosti prenesli v nočni čas, ko je načeloma poraba vedno nižja kot podnevi. Na ta način so dobro rešili problem prilagajanja porabi, ker se je veliko odjemalcev obnašalo racionalno.” S časovno nastavljivim stikalom je možno dejavnosti, kot sta pranje perila ali segrevanje sanitarne vode, prenesti v nočni čas, še pove Mihalič.

“Tudi nekatere industrijske panoge se lahko temu prilagodijo. Z različnimi tarifnimi sistemi je možno spodbuditi različne oblike prilagajanja porabnikov. Če si nekdo prizadeva za bolj kompleksen sistem, kakršen bi bil sistem, temelječ na obnovljivih virih, potem je pač treba to motivacijo razdeliti na bolj fino gradacijo, kot sta zgolj višja in nižja tarifa.” Mihalič izpostavlja, da gre za eno od posledic prehoda na sistem oskrbe z brezogljično električno energijo, za katerega se je odločila Evropa: “Če so ljudje to podprli, bodo pač morali to vzeti v zakup … To, da bi vsi prešli na obnovljive vire energije in ohranili nizke cene ter udobno življenje od prej, žal ne gre skupaj, to je pač davek razogljičenja.”