Res zadnji premik ure?

SLOVENIJA > Pred dvema letoma je evropski parlament sprejel stališče, da bi odpravili premikanje ure vsakih šest mesecev. Odločitev za zimski ali poletni čas pa je prepuščena državam članicam. Toda ta trenutek nič ne kaže, da tako tudi bo, pri čemer je najverjetneje svoje naredila epidemija. V prihajajoči noči bomo ponovili ritual in kazalce premaknili za eno uro naprej. Kaj bo oktobra, ko bi se morali vrniti na zimski čas, pa ni še dokončno - zavoljo covida-19.

Nekateri v ambulanti potožijo, da jih daje menjava ure

V Sloveniji smo premik kazalcev uvedli leta 1983. Sprva je poletni čas veljal od konca marca do konca septembra, nato so ga podaljšali do zadnjega vikenda v oktobru. Prvotni namen je bil ekonomski: da bi poleti svetila zvečer prižigali kasneje, bolje izkoristili dnevno svetlobo in s tem prihranili energijo. Ukrep so upravičevali celo z zmanjšanjem števila prometnih nesreč in kriminala, bil naj bi ugoden za gospodarstvo.

Dunja Bratina

specialistka za medicino dela, prometa in športa pri novogoriškem zdravstvenem domu

“Verjetno smo ljudje za zbujanje naravnani na določeno uro in ta ritem se poruši.”

“A nekako so pozabili na ljudi,” pa pravi specialistka za medicino dela, prometa in športa pri novogoriškem zdravstvenem domu Dunja Bratina. Kajti nasprotniki ukrepa izpostavljajo, da negativno vpliva na biološko uro, slabša razpoloženje ljudi in zdravje. Bratina je sicer poudarila, da pri medicini dela vplivov premika ure na počutje ljudi ne spremljajo. Povedala pa je, da ljudje, ki ob menjavi ure pridejo v njeno ambulanto, neredko potožijo.

“Seveda so nekateri bolj podvrženi kot drugi. Mogoče so posamezniki zaradi česa drugega že pod stresom in premik ure bolj občutijo, morda so le bolj občutljivi na te spremembe. Nekateri pacienti, ki pridejo v tem obdobju v ambulanto, povedo, da so dan ali dva po menjavi ure vznemirjeni in manj zbrani. Verjetno smo ljudje za zbujanje naravnani na določeno uro in ta ritem se poruši,” je razložila Bratina.

“Zmedenost” organizma je kratkotrajna, kronični učinki niso poznani. Bratinova pa opaža, da ima več posledic premik kazalcev spomladi kot jeseni, morda, ker se s sončne ure premaknemo na “nenaravno”.

Slovenska vlada je predlog za ukinitev premikanja kazalcev podprla leta 2018, a pod pogojem, da se na ravni EU zagotovi mehanizem in ustrezen rok za koordiniran prehod na usklajen čas. Javno posvetovanje v vseh državah EU je pokazalo, da smo Slovenci bolj naklonjeni poletnemu času, vlada pa naj bi se bolj nagibala k ohranitvi sončne ure vse leto. Slabost tega je, da bi se junija in julija zjutraj začelo daniti že po 3. uri (sončni vzhod bi bil okrog 5. ure), slabost poletnega časa pa bi se kazal zjutraj decembra, ko bi se zdanilo šele med 8. in 9. uro.