Revni jedo slabše in umirajo prej

LJUBLJANA > V minulem desetletju se je dnevna poraba sadja in zelenjave povečala, a še vedno ne dosega minimuma, ki bi po mnenju strokovnjakov zmanjševal tveganje za razvoj srčno žilnih bolezni, možganske kapi in nekaterih vrst raka. Po priporočilih stroke bi morali pojesti 400 do 650 gramov sadja in zelenjave na dan, a jih le 266 gramov. Leta 2004 je bila dnevna količina v povprečju še manjša, le 244 gramov.

Manj, a še vedno preveč sladkorja

Podatki o hrani, ki jih je na Statističnem uradu zbrala Špela Gale, kažejo, da se je od leta 2004 do 2013 poraba mesa, krompirja in žit na prebivalca zmanjšala. Pozitivno izstopa podatek, da se je tudi poraba sladkorja v tem času zmanjšala, in sicer z 12 na osem kilogramov letno na člana gospodinjstva. Manjša je tudi letna poraba kruha in peciva. Leta 2004 je posameznik letno porabil 50 kilogramov kruha in peciva, lani pa 34 kilogramov.

Cirila Hlastan Ribič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarja, da so količine zaužitega sladkorja še vedno previsoke. Po podatkih, ki so jih zbrali na inštitutu, sicer že od leta 2001 pada tudi poraba sladkih brezalkoholnih pijač, vendar je njihovo pitje še vedno prekomerno zlasti pri otrocih. Dokazano je, da lahko sladke pijače kar 30 do 50 odstotkov prispevajo k razvoju debelosti.

Količina domače pridelave kmetijskih proizvodov se je med leti 2004 in 2013 zmanjšala za 41 odstotkov. Zmanjšala pa se je tudi skupna količina domače potrošnje, in sicer za 21 odstotkov, v brošuri Nekaj ščepcev podatkov o hrani ugotavljajo na Statističnem uradu republike Slovenije. Slovenija s svojo pridelavo ne zadosti lastnim potrebam. Lani je bilo le 40 odstotkov vse hrane na slovenskem trgu domačega izvora, še pred štirimi leti 44 odstotkov. Na domačem trgu naj bi nam najbolj manjkalo krompirja, zelenjave in žita, samozadostni pa smo s perutnino, konjskim mesom, v posameznih letih pa tudi z govedino in medom. V množici različnih statističnih podatkov so tudi podatki o hrani, ki konča med odpadki. Količina te se - kljub morda drugačnemu občutku - zmanjšuje. Še leta 2008 je v smeteh končalo 197 kilogramov hrane na prebivalca, lani pa 72 kilogramov. V to količino so všteti tako vsi odpadki iz gospodinjstev kot odpadki živilskih trgov. Statistiki so opazovali tudi, koliko hrane smo si v minulem desetletju lahko privoščili s svojimi dohodki. “Realno je hrana postajala cenejša, se je pa to razlikovalo vrazličnih obdobjih,” ugotavlja avtorica brošure Špela Gale. Nakupovalni voziček je bil glede na razmerje med plačo in cenami hrane najbolj poln leta 2009.

Preveč maščob in soli

Med odraslimi po sladkanih pijačah najpogosteje posegajo moški iz nižjega sloja in z nižjo stopnjo izobrazbe. Tudi sicer je večina nezdravih prehranjevalnih navad razširjena zlasti med nižje izobraženimi in ekonomsko slabše preskrbljenimi Slovenci. Delež sadja in zelenjave na njihovem jedilniku je še zlati nizek, pojedo pa tudi preveč nezdrave maščobe. Trend uporabe oljčnega olja je sicer v porastu, a po njem pogosteje posegajo zlasti starejši, višje izobraženi in Primorci. Na drugi strani je v porastu tudi uporaba svinjske masti in masla kot namaza. “Podatki kažejo, da užijejo anketiranci v čisto spodnjem in delavskem družbenem sloju več margarine, medtem ko maslo pogosteje uživajo anketiranci v višjem srednjem in zgornjem družbenem sloju,” pravi Cirila Hlastan Ribič.

Skupna težava revnih in bogatih Slovencev pa je sol. Na dan naj bi je pojedli največ pet gramov oziroma eno čajno žličko, a meritve kažejo, da je toliko soli skrite že v osnovnih živilih, ne da bi sploh prijeli za solnico. “Preveč soli zaužijemo vsi; otroci, mladostniki in odrasli. Že ena pica lahko vsebuje tudi 15 gramov soli,” pravi Hlastan Ribičeva.

Revni umirajo prej

Nezdrav način prehranjevanja vodi v debelost in kronične bolezni. “Revnejši in manj izobraženi sloji prebivalstva umirajo prej in pogosteje zaradi vseh vzrokov smrti in v vseh starostnih skupinah,” pred usodnostjo slabe hrane svari Cirila Hlastan Ribič.

Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje zato pripravljajo drugo prehransko politiko, v kateri se bodo usmerili v izboljšanje prehranjevanja najbolj ranljivih skupin. Te po mnenju strokovnjakinje jedo manj kakovostno tako zaradi manjše osveščenosti o zdravstvenih vidikih kot zaradi višjih cen zdrave prehrane.

S koliko manj denarja se morajo prehraniti gospodinjstva z najnižjimi dohodki, so izračunali na Statističnem uradu. Ta gospodinjstva letno za hrano porabijo približno 1500 evrov oziroma več kot 20 odstotkov vseh svojih prihodkov, medtem ko gospodinjstva z najvišjimi dohodki letno za hrano porabijo 3500 evrov oziroma desetino svojih prihodkov.

JANA KREBELJ