Rezanje popkovine med strankami in podjetji
Podjetja in zavodi naj v bodoče ne bi smeli več financirati političnih strank, saj to povečuje korupcijska tveganja in napeljuje k političnemu plačevanju uslug podjetjem. Stranke bi bile po novem odvisne le še od donacij fizičnih oseb, a pričakovati je, da bodo poslanci izpad dohodka za delovanje strank nadomestili s povečanjem proračunskega denarja zanje.
LJUBLJANA “Financiranje političnih strank, kakršno je danes, je gojišče politične korupcije,” sprego med podjetji in strankami, pri čemer nad zlorabami ni niti ustreznega nadzora niti sankcij, kritizira zdajšnjo prakso predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič. Mednarodna organizacija za boj proti korupciji Greco je na pomanjkljivosti zakonodaje Slovenijo opozorila že pred šestimi leti, vendar se do zdaj ni še prav nič spremenilo.
Ministrstvo za notranje zadeve bo predvidoma konec avgusta v odločanje vladi poslalo tudi zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Ta bo preglednost poslovanja z javnega sektorja razširil še na podjetja v večinski neposredni ali posredni državni lasti. Javni bodo morali biti vsi osnovni poslovni podatki, pojasnjuje Virant. Po vzoru Supevizorja tudi za poslovanje državnih podjetij napoveduje uvedbo informacijskega sistema, prek katerega bi lahko slehernik spremljal izdatke podjetja. Po novem bodo javni tudi vsi prejemki članov nadzornih svetov in uprav podjetij.
Le še denar fizičnih oseb
V četrtek naj bi bil s sprejetjem dveh novel zakonov na vladi narejen prvi korak k spremembam. Gre za novelo zakona o političnih strankah in novelo zakona o volilni in referendumski kampanji. Ključna novost pri obeh bo prepoved financiranja političnih strank z denarjem podjetij. Cilj je, “da se prepreči občutek dolga stranke do podjetja,” pojasnjuje minister za notranje zadeve Gregor Virant. Še naprej bodo možne donacije fizičnih oseb, a vsaka donacija, višja od ene povprečne plače, bo morala biti javno objavljena. Vse donacije bo treba nakazati na transakcijske račune. “Na roko” bodo šli lahko le zneski do 50 evrov, a tudi za te bo morala imeti stranka podatke, kdo jih je prispeval.
Strankam bi denar po novem lahko posojale le banke in hranilnice, čeprav bi tu zaradi nekaterih mnenj, da bi med posojilodajalci še vedno lahko bili tudi posamezniki, še lahko prišlo do sprememb, pojasnjuje Virant.
Povečal se bo tudi nadzor nad financiranjem strank in njihovo porabo v času volilnih kampanj, za kar naj bi na Računskem sodišču zaposlili dodatne revizorje. Stranke, ki bi zaobšle nova pravila, bi morale plačati visoke globe.
Izpad dohodka bi plačal proračun
Nova pravila financiranja, ki jih bo v četrtek sprejela vlada, nato pa bosta šla oba zakona v državni zbor, naj bi pri političnih strankah povzročila 500.000 do 700.000 evrov letnega finančnega izpada, predvideva Virant. “To je precejšen izpad financiranja za stranke. Obstaja možnost, da bo v proračunu za naslednje leto padla odločitev, da bi šlo iz proračuna nekoliko več denarja za politične stranke,” obeta Virant in hkrati odgovarja: “V zameno za to dobimo čistejši, bistveno bolj pregleden in korupcijsko bistveno manj tvegan sistem financiranja in delovanja političnih strank.”
Goran Klemenčič, ki pozdravlja napovedane spremembe, se zaveda, da noben zakon ne more povsem preprečiti zlorab, lahko pa nadzor in sankcije vseeno zelo izboljšajo stanje: “Ob zakonodaji, kakršna je bila doslej, lukenj niti ni bilo treba iskati.”
Pri volilnih kampanjah bi poleg finančnih omejitev obveljalo tudi novo pravilo objavljanja javnomnenjskih raziskav pred volitvami. Objave bi bile prepovedane le v času volilnega molka, torej dan pred volitvami in do zaprtja volišč. Pri financiranju kampanj bi se povečala tudi zgornja meja denarja, ki ga lahko za kampanjo porabijo stranke. To pa ne bi dodatno bremenilo državljanov, saj se povračilo, ki ga glede na volilni izid iz proračuna dobijo stranke, ne bi povečalo.
JANA KREBELJ