Rezervoar je prazen že pred začetkom poletne suše

LJUBLJANA > V vseh regijah, razen v osrednjem in severozahodnem delu Slovenije, beležimo primanjkljaj padavin v prvih treh mesecih vegetacijske dobe. “Padlo je približno 40 do 50 odstotkov manj padavin, kot jih običajno beležimo v teh regijah,” razmere opisuje Andreja Sušnik iz Arsa.

Razmere so toliko slabše še zaradi tega, ker je bila suha tudi zima. “Že spomladi, torej pred vstopom v vegetacijsko sezono, smo imeli težave z zimsko sušo. Letos je zima slabo napolnila rezervoarje, pomlad pa je bila izjemno topla, kar pomeni, da se je že zelo zgodaj začelo izhlapevanje vode iz tal,” pojasnjuje.

Takšne razmere, ki jim bo po pričakovanjih sledilo vroče in suho poletje, bodo vplivale na pridelek, ki ga je letos prizadela tudi pozeba. Sušnikova pa vseeno letošnjega leta ne opisuje kot bolj drastičnega od prejšnjih.

Zgodnja suša postaja stalnica

Pogostejše spomladanske in zgodnejše poletne suše ter tople pomladi, ki povzročijo zgodnjo vegetacijo in tveganje za pozebo, postajajo stalnica. Strokovnjaki zato že leta govorijo o ukrepih, kako se čim bolje prilagoditi novim razmeram. “Če govorimo o kmetijstvu, je eden od ukrepov namakanje in zalivanje, drug ukrep so novi tehnološki pristopi in nov način kmetovanja, nove kulture. Določene regije so na to že prilagojene; Primorska je gotovo takšen primer, ker so tam poletne in spomladanske suše stalnica,” o prilagoditvah pravi Sušnikova, ki poudarja še, da moramo v družbi spremeniti splošni odnos do vode.

Aplikacija za upravljanje s sušo

Poraba vode se zaradi podaljševanja turistične sezone povečuje že v zgodnjih pomladnih mesecih, eskalira pa v času poletnih šolskih počitnic; najbolj na območju regij, ki so že tako med sušnimi. To kliče po ozaveščanju ljudi, naj z vodo ravnajo odgovorno.

Na Arsu sicer skupaj s sorodnimi ustanovami osmih držav v regiji Podonavja pripravljajo novo aplikacijo za enotno opazovanje in upravljanje s sušo. “Ko si osveščen, kaj se dogaja, lažje reagiraš,” namen skupnih naporov, ki naj bi do uporabnega orodja pripeljali leta 2019, povzema Andreja Sušnik.

Povezati nameravajo različne podatkovne vire, kot so meteorološke spremenljivke, izhlapevanje, padavine, vodna bilanca kmetijskih rastlin in satelitski posnetki. S kombinacijo vseh teh virov bi lahko do parcele natančno opazovali, kaj se na nekem območju dogaja s sušo, ali se ta povečuje ali ne. “Na takšen način bomo skušali ljudi ozaveščati, kaj lahko naredijo v različnih fazah razvoja suše,” pojasnjuje Sušnikova.

JANA KREBELJ