Rim pred navalom vernikov
Kdor bi si konec tedna le kot turist rad v miru ogledal Rim, naj še enkrat premisli o svoji nameri. Gneča v Svetem mestu bo v nedeljo neznosna, saj bo dopoldne v Vatikanu slovesna razglasitev dveh popularnih papežev, Janeza Pavla II. in Janeza XXIII., za svetnika.
LJUBLJANA > Po nekaterih napovedih naj bi dogodek v Rim privabil kar štiri milijone romarjev.
Rim, vajen množic turistov, tolikšnega obleganja, kot ga je pričakovati v nedeljo, ni doživel od smrti papeža Janeza Pavla II. Cerkev bo komaj devet let po tem dogodku karizmatičnega poljskega papeža že razglasila za svetnika, ob njem pa bo kanoniziran še papež Janez XXIII., znan po sklicu koncila pred 50 leti.
V Vatikanu bo zmanjkalo prostora
Prisotnost na slovesnem obredu je napovedalo blizu 50 šefov držav in vlad. Poleg papeža Frančiška, ki bo obred vodil, je na praznovanju pričakovati tudi upokojenega papeža Benedikta XVI.
V ozadju slovesnega dogodka se skrivajo temeljite logistične priprave na sprejem množice romarjev. Rimske lokalne oblasti pričakujejo celo do 4700 velikih avtobusov obiskovalcev, od tega 1700 avtobusov s poljskimi verniki. Na letališču je pristanek napovedalo blizu 50 čarterskih letal, na glavno železniško postajo pa bo romarje pripeljalo pet posebnih vlakov.
Župan Rima Ignazio Marino zatrjuje, da so se v Rimu dobro pripravili in da bodo zmogli sprejeti po nekaterih napovedih do štiri milijone romarjev: “Pripravljeni smo na to, da bomo razdelili štiri milijone plastenk vode. Imamo obsežen načrt, kako sprejeti 2000 avtobusov, ki bodo pripeljali iz vse Evrope.” Za toliko avtobusov so uredili parkirišča zunaj mesta, nato pa bodo za romarje organizirali poseben prevoz do Vatikana.
Slovenci se bojijo gneče
Na ulicah bo kakih 2000 policistov, za red pa bo skrbelo tudi 2500 prostovoljcev. Ekipe prve pomoči bodo v pripravljenosti na 13 lokacijah, in - kar ni nepomembno - za obiskovalce bodo postavili tisoč kemičnih stranišč.
Trg Sv. Petra in ulica, ki pelje do njega, sprejmeta (le) kakih 300.000 obiskovalcev. Romarji, ki si ne bodo izborili poti do Vatikana, bodo morali zato spremljati prenos obreda prek katerega od 17 velikih zaslonov, razporejenih po Rimu.
Slovenci se v Rim ne bodo odpravili v tolikšnem številu kot od smrti Janeza Pavla II. in ob njegovi beatifikaciji pred tremi leti. “Za beatifikacijo je bilo celo več zanimanja kot zdaj za kanonizacijo. Mislim, da se ljudje tudi nekoliko bojijo gneče, ki se napoveduje,” nam je pojasnil lastnik turistične agencije Quo vadis Matija Babnik. Vseeno bo agencija, specializirana za organizacijo romanj, v nedeljo v Rim pripeljala poln avtobus Slovencev. Na pot se bodo podali v noči na nedeljo, po obredu in slovenski maši v eni od rimskih cerkva pa se bodo domov vrnili v noči na ponedeljek. Svoj avtobus romarjev napoveduje tudi agencija Trud, ki pa si je udeležbo na kanonizaciji zamislila v sklopu večdnevnega potovanja po Italiji.
Kanonizacija je pravno priznanje svetništva
Spremljanje dogodka od doma za kristjane nima nič manjše vrednosti kot udeležba na dogodku, pojasnjuje štandreški župnik Karel Bolčina: “Kjer koli smo, smo ena Cerkev.” Kot cerkvenega pravnika smo ga prosili za pojasnilo, kaj se bo po razglasitvi obeh papežev za svetnika spremenilo. Kanonizacija pomeni bolj pravno kot pa moralno ali versko spremembo, je pojasnil: “Ko je oseba kanonizirana, po zakonu vstopi v kánon, pravilnik, spisek. V tem spisku so vsi tisti, ki jih imamo za svetnike. Kristjani se lahko obračamo k vsem pokojnim, kajti za nobenega od naših pokojnih nismo stoodstotno gotovi, ali je v nebesih, vicah ali peklu. Za blažene in svetnike pa imamo neke vrste cerkveno garancijo, ki nam daje gotovost, da so ti res v nebesih in se jim lahko priporočamo. Te, ki so kanonizirani, Cerkev uradno naziva kot svetnike in jih tudi uradno kliče na pomoč v raznih priprošnjah.”
Kanonizacija je po beatifikaciji (razglasitvi za blaženega) druga stopnja razglasitve, da je neka oseba doživela nebesa. Vstopnica za kanonizacijo sta dva dokazana čudeža ozdravljenja, torej dva dogodka, ki se ju ne da pojasniti z medicinsko znanostjo.
“V prvi Cerkvi so verniki izražali, kdo je svetnik”
Janez XXIII. in Janez Pavel II. sta papeža, ki sta najbolj zaznamovala sodobno katoliško Cerkev. O poti, ki jo je kljub mnogim kritikam Cerkev prehodila v zadnjih 50 letih, nekaj pove tudi sledeči podatek: menda je bil Janez XXIII., ki je Cerkev vodil med leti 1958 do 1963, prvi papež, ki se je pred verniki nasmehnil.
Janez XXIII. je Cerkev zaznamoval s sklicem koncila v 60. letih prejšnjega stoletja. Po koncilu je Cerkev ne le spremenila svoje obredje, opustila je, denimo, latinščino in duhovnika obrnila, tako da mašuje s telesom obrnjen proti ljudem, ampak tudi začela procesa vključevanja vernikov v odločanje in dialoga z drugimi krščanskimi in nekrščanskimi Cerkvami. Janeza Pavla II. pa se verniki spominjajo zlasti kot prvega papeža v sodobni zgodovini Cerkve, ki je z obiski po svetu in na mnogih splošnih avdiencah iskal neposredni stik z običajnimi ljudmi. Na čelu Cerkve je bil od leta 1978 do 2005.
Ko je Janez Pavel II. 2. aprila 2005 umrl, so se v Rim začele spontano stekati množice romarjev, verniki pa so se takoj, brez vnaprejšnjega dogovora začeli izrekati v prid njegovega svetništva. “To je bila praksa prve Cerkve. V prvi Cerkvi so verniki izražali, kdo je svetnik in kdo ne, ker so čutili v nekom veliko božjo prisotnost in božjo moč. To se je po dolgih stoletjih zgodilo pri Janezu Pavlu II. Zame je bil to čudež, prvi čudež njegovega svetništva,” je svoj osebni pogled na svetost Janeza Pavla II. razkril Karel Bolčina.
Janez XXIII. pa je bil po mnenju Bolčine orodje v rokah Svetega Duha. “Človek, ki je bil dobri pastir bolj kakor filozof in profesor, si je upal odpreti cerkvena vrata in reči, naj pride zrak v Cerkev, naj prevetri Cerkev in spremeni, kar je nujno treba spremeniti. V tem vidim njegovo svetniškost.”
JANA KREBELJ
