Robert Ravnihar, direktor Inštituta za fizikalno biologijo, o povezavi znanosti in podjetij

KOPER> Podjetje Venturia in Inštitut za fizikalno biologijo sta razvila poslovni model za razvoj in trženje visokotehnoloških izdelkov na svetovnem trgu. Model povezuje znanstveno delo inštituta na področju molekularne mikrobiologije in nanotehnologije in poslovno delo Venturie.

Razvoj produkta delijo v štiri faze. Bazičnim raziskavam sledijo faze komercializacije, od preoblikovanja znanstvenih ugotovitev v poslovno priložnost in razvoj aplikacije do proizvodnje. Inštitut je z znanstvenim raziskovanjem razvil vrsto platform, ki pomenijo poslovne priložnosti. O tem smo se pogovarjali z Robertom Ravniharjem, direktorjem Inštituta za fizikalno biologijo.

>Na katerih področjih ste razvili platforme in bi lahko ustanovili odcepljena podjetja?

“Gre za področja prehranskih dodatkov, molekularnih orodij, laboratorijskih naprav ... Prihodnost vidimo v molekularni biologiji, ki ponuja veliko poslovnih priložnosti. Strokovno znanje imamo, treba ga je nadgraditi tudi s trženjskimi znanji. Kdor želi uspešno prodajati inovativne globalne izdelke, mora poznati njihovo dodano vrednost.”

>Kako se v Sloveniji povezujeta znanost in gospodarstvo?

“Eden izmed kazalcev kazalec je povprečna dodana vrednost izdelkov, ki jih Slovenija prodaja na tuje. Glede tega smo med slabšimi v Evropi. Drugo merilo je število globalno uspešnih spin-off podjetij. Tudi teh imamo zelo malo. Parametri, ki kažejo učinkovitost prenosa znanja v gospodarstvo, so prav tako zelo slabi.”

> Kje so vzroki?

“Možnih je več: lahko šepamo na znanstvenem področju, lahko imamo neučinkovit prenos znanja v gospodarstvo, možno pa je tudi, da nimamo ekonomistov, ki bi znali prodajati izdelke, v katerega je vgrajeno visoko znanje.”

> Kateri člen je najšibkejši?

“Pri bazični znanosti si moramo postaviti visoka pričakovanja, sicer je vse zastonj. Pri aplikativni znanosti, torej pri znanju, ki je uporabno v gospodarstvu, je bilo v zadnjih letih veliko pozitivnih premikov. Enako velja tudi za prenos znanj v gospodarstvo. Tudi sofinanciranje, ki ga daje na voljo država, zahteva sodelovanje znanstvene sfere in gospodarstva. Spremembe se ne pokažejo čez noč, vprašanje pa je, če smo pri vsem tem dovolj hitri.”

> Ali poslovno okolje v Sloveniji dovolj prijazno, da bi tu zaživela podjetja z globalnimi produkti? In tu tudi ostala ...

“Veste, ni vse v ceni delovne sile, gre za cel ekosistem. Po moje je velika škoda, da se nekatera slovenska podjetja zaradi boljših razmer za poslovanje selijo v tujino. In velika škoda je tudi, da nekatera podjetja, ki so v nacionalnem interesu, prodajamo tujcem. Nekdo bo s tem najbrž dobro zaslužil. Srbi poznajo pregovor, da ne ubiješ bika zaradi enega kilograma mesa. Pri nas se dogaja prav to. Če bi pri nas imeli dovolj velikih podjetij, ki bi del kapitala vlagala v razvoj v spin-off podjetij, bi od tega imeli koristi vsi. Kot majhna ekonomija bi se morali odločiti, katera področja bomo tu razvijali. Vseh pač ne moremo.”

> Katerim panogam bi vi dali prednost?

“Uvrstil bi tehnologije s področja obnovljivih virov energije, informacijsko-komunikacijske tehnologije, zagotovo biotehnologijo. Globalno je biotehnologija najhitreje rastoča panoga. Naš poslovni model omogoča povečati verjetnost, da bodo mala spin-off podjetja uspela. Ne začenjamo pri ideji, ampak imamo že patente. Spin-off podjetja tudi spremljamo pri rasti.”

>Eden izmed spin-off podjetij bi menda radi postavili na noge prav v Istri. Zakaj?

“Globalno uspešna podjetja so lahko doma kjerkoli, Zagotovo pa so Istri večje možnosti za razvoj; tu je morje, je pristanišče, je večja odprtost. Vprašanje je, ali znamo to izkoristiti. Glede naših spin-off podjetij - da, enega bi prav radi ustanovili tu. Ni nobene potrebe, da bi ta podjetja kje koncentrirali; Ljubljana ni noben center, če imaš kupce po vsem svetu. Osebno verjamem v regionalno razdeljenost. Sicer pa sem napol Primorec - moja mama je z Livka.”

SONJA RIBOLICA