“Komisije niso sestavljale seznamov”

Slovenija
, posodobljeno:

Le v deset od dobre stotine domov ostarelih je vdrl virus sars-cov-2, v treh se je nevarno razmahnil in po zaslugi regijskih koordinatorjev zdravstvenega ministrstva so ga zajezili. Domove pesti premalo strokovnega kadra in opreme ter slaba infrastruktura. “Komisije niso sestavljale seznamov tistih, ki v primeru okužbe ne smejo v bolnišnico. Prav nasprotno!” trdi dr. Aleš Rozman iz klinike Golnik.

 Koordinacija, ki je domovom starejših pomagala pri preprečevanju širjenja novega koronavirusa, oskrbovancem ni zapirala poti v 
bolnišnico, trdi član koordinacije in direktor Klinike Golnik Aleš 
Rozman.
Koordinacija, ki je domovom starejših pomagala pri preprečevanju širjenja novega koronavirusa, oskrbovancem ni zapirala poti v bolnišnico, trdi član koordinacije in direktor Klinike Golnik Aleš Rozman. STA

LJUBLJANA > Tako je poudaril na današnji novinarski konferenci, zadnji redni iz Cankarjevega doma, direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik dr. Aleš Rozman, ki je bil med epidemijo eden ključnih in prvih regijskih koordinatorjev za pomoč in obvladovanje razmer v domovih ostarelih.

List v prid premestitvi v bolnišnico

Rozman se je odzval na zadnje dogajanje, ko med ljudmi rasteta ogorčenje in zahteva po preiskavi ter odgovornosti zaradi domnevnih nezakonitih seznamov malone odpisanih ostarelih v domovih. Gre za vložne liste po navodilu za paliativo odgovornih na zdravstvenem ministrstvu. Liste so izpolnili in v zdravstvene kartone oskrbovancev vložili regijski koordinatorji, pooblaščenci ministrstva.

Le v deset od dobre stotine domov ostarelih je vdrl virus sars-cov-2, v treh se je nevarno razmahnil in po zaslugi regijskih koordinatorjev zdravstvenega ministrstva so ga zajezili. Domove pesti premalo strokovnega kadra in opreme ter slaba infrastruktura. “Komisije niso sestavljale seznamov tistih, ki v primeru okužbe ne smejo v bolnišnico. Prav nasprotno!” trdi dr. Aleš Rozman iz klinike Golnik.

Ti so oblikovali regijske komisije, sestavljene iz bolnišničnih in kliničnih zdravnikov ter družinskih zdravnikov, ob sodelovanju medicinskih sester iz teh domov in vodilnih. Izpolnili so obrazec - oceno stanja za vsakega posameznega stanovalca, in to še pred morebitno okužbo s covid-19. Kot je slišati, naj bi ti seznami za vsakega natančno določali, ali sme v primeru okužbe na zdravljenje v bolnišnico ali ne - ker se takšno zdravljenje pri kom pač menda ne izplača več.

“Prav nasprotno,” pojasnjuje Rozman in poudarja, da so ti listi nastali zato, da bodo navajali resnično stanje. Navaja primer: “Kakšen 8o-letnik je, kljub kroničnim obolenjem, lahko še zelo čil in živahen. Tako stanje je treba popisati. Kajti, ko bi zbolel za covidom-19, bi lahko bil tisti trenutek, ko bi o njem presojal neznani dežurni zdravnik, ki pride z reševalci na klic, samo zaradi trenutnega težkega stanja zaradi okužbe, lahko po krivici napačno ocenjen in bi lahko dežurni presodil, naj ga ne premeščajo v bolnišnico. Da se torej to ne bi zgodilo je v pomoč vložni list.”

Odpiranje meja EU 15. junija?

Glede odpiranja meja v Evropi je Jelko Kacin potrdil, da je ciljni datum 15. junij, a je to odvisno od epidemiološke slike. Hkrati izpostavlja primer Severne Makedonije, kjer v zadnjih dneh beležijo zelo veliko število novih okužb. Glede Italije je pojasnil, da so tam še štiri dežele, ki imajo še veliko število okužb, a deželi Furlanija Julijska krajina in Veneto, ki sta najbliže Sloveniji, nista problematični za sprostitev. Ker imajo Italijani v svojih potnih listih navedeno tudi regijo, iz katere prihajajo, naj bi danes, ob obisku italijanskega zunanjega ministra Luigija Di Maia v Ljubljani, govorili tudi o možnosti delne sprostitve za Italijo.

Koordinacije so delo opravile odlično

Tako meni Rozman, ki se je tem strokovnjakom zahvalil za sodelovanje. “Te komisije, ki smo jih med epidemijo oblikovali in prosili za strokovno pomoč, so bile posebnost pri nas, najbrž tudi v širšem evropskem prostoru. Delo so odlično opravile in delale zelo strokovno. V njih so bili izkušeni strokovnjaki.”

Komisije so tesno sodelovale z vodstvi domov, vodilo je bilo čim bolj preprečiti vstop virusu. Tam, kjer se je pojavil, pa so ga želeli čim prej zajeziti. Rozman omenja, da je v vseh primerih z okužbo šlo za vnos okužbe z zaposlenimi, ki so prav tako zbolevali, zato so bile nujne čim prejšnje izolacije.

Se je pa potrdilo, da je v teh domovih več pomanjkljivosti: ”Premalo zdravstvenega in negovalnega kadra, pomanjkanje zaščitne opreme, ki smo jim jo pomagali naročati. Koordinatorji smo zaposlene morali učiti, kako jo uporabiti. Velika slabost je tudi slaba infrastruktura v domovih, a smo vendar dorekli delitev na cone - za zdrave, za morebiti okužene na opazovanju in za okužene z blažjim potekom, ki se lahko zdravijo v domu. Tisti pa, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici, so tega bili tudi deležni!”