Rozman: Narašča število primerov daljšega postcovidnega sindroma

LJUBLJANA > “V bolnišnicah imamo še vedno znaten del bolnikov, ki ima bolezen covid-19, kar nas zadržuje pri tem, da bi lahko v večjem številu obravnavali bolnike, ki imajo druge bolezni, in pristopili k skrajševanju čakalnih vrst,” je uvodoma povedal Aleš Rozman.

Huje zbolevajo mlajši bolniki

Razmerje med covidnimi bolniki na intenzivni negi in vsemi covidnimi bolniki je okoli ena proti štiri. “Delež hujših bolnikov je večji kot v začetku epidemije,” je opozoril. S cepljenjem starejših starostnih skupin se povečuje delež bolnikov, ki ne sodijo v to skupino. “V naši bolnišnici so to trenutno večinoma bolniki med 60. in 70. letom starosti, sicer še polno aktivni prebivalci. Imamo tudi nekaj bolnikov, ki so v starostni skupini med 50. in 60. letom,” je pojasnil.

Angleški sev, ki trenutno prevladuje v Sloveniji, po njegovih besedah “ni samo bolj virulenten, ampak tudi povzroča nekoliko hujšo bolezen, kot jo je prejšnja različica. Nekoliko huje zbolevajo mlajši ljudje, nekateri celo brez tveganih dejavnikov in spremljajočih bolezni, težišče pa je še vedno na tistih, ki jih zaznamuje slab življenjski slog in številne kronične bolezni”.

Vse več ljudi ima dolg (post)covidni sindrom

Poleg teh, ki so v bolnišnici na intenzivnih oddelkih, in tistih, ki na rednih oddelkih potrebujejo kisik in dodatno zdravljenje, pa opažajo, da ima vse več ljudi tako imenovani dolgi covidni oziroma postcovidni sindrom. “Gre za bolnike, ki so bolezen večinoma preboleli doma v blagi obliki, vendar nekako ne okrevajo tako, kot bi bilo pričakovati, in se še več tednov ali mesecev po bolezni čutijo oslabele, se zadihajo že ob najmanjših naporih, voh in okus se jim ne povrneta v celoti, kar pomembno vpliva na kakovost njihovega življenja,” je razložil Rozman.

Ta oblika bolezni se po ocenah pojavlja pri približno deset do 15 odstotkih ljudi. “To je za nas še relativno nova stvar, tako kot tudi po svetu. Opažamo, da so se opisi in govor o tem pojavili enkrat po novem letu. Neke jasne usmeritve, kako k temu pristopiti, še ni. Običajno opravimo preiskave, ki jih tudi sicer opravimo pri težjem dihanju in slabšem počutju te vrste, in nato nekako skušamo tem ljudem pomagati,” je povedal.

Ugotovili so tudi, da lahko oseba za covidom-19 zboli dvakrat, a je takih primerov malo. S sekvencioniranjem genoma bodo ugotavljali, ali gre za isti sev ali zgolj za imunsko pomanjkljivost manjšega dela ljudi, ki kljub preboleli bolezni v krajšem času ponovno zbolijo. So pa, tako Rozman, že pred pojavom virusa sars-cov-2 opažali, da je lahko v eni sezoni oseba zbolela za več različnimi klasičnimi koronavirusnimi respiratornimi obolenji.

Medicinsko osebje potrebuje regeneracijo

Opozoril je še, da je osebje v bolnišnicah zelo utrujeno. “Potrebovali bi morda nekaj boljših tednov, da bi se lahko odpočili in za nekaj časa regenerirali, da bi se na ta način lažje vrnili na delo,” je dejal.

V Sloveniji so v medicini v pretežnem delu zaposlene ženske, predvsem tudi mlade matere. “Kljub izredno težkim situacijam, ki smo jih preživljali v preteklih mesecih, z visokim deležem hospitaliziranih v primerjavi z drugimi državami, so pomagale držati delujoč in funkcionalen sistem,” jih je pohvalil Rozman.