RTVS sklenila pogodbe o financiranju narodnostnih programov za letos

Radiotelevizija Slovenija (RTVS) je za proračunsko financiranje radijskih in televizijskih programov za italijansko in madžarsko narodno skupnost za letos sklenila štiri pogodbe. Uprava jih je podpisala, čeprav vztraja pri pomislekih glede pogodbenega izvajanja proračunskega financiranja in nekaterih dodatnih pogodbenih obveznosti, so navedli na spletni strani.

Programi narodnostnih skupnosti se glede na novelo zakona o RTVS letno iz državnega proračuna sofinancirajo v višini desetih odstotkov od vrednosti zbranega rtv-prispevka. Temu po navedbah RTVS, ki so jih podali za STA, sledijo tudi podpisane pogodbe.

Na spletni strani pa so spomnili, da si je uprava javnega zavoda devet mesecev prizadevala za drugačno ureditev, saj namen in višino proračunskega financiranja narodnostnih programov določa zakon o RTVS. Uprava je zato zagovarjala izplačevanje na podlagi odločbe oziroma drugega enostranskega izvedbenega akta države.

S tem bi država izvršila zakonsko obveznost, RTVS pa bi lahko morebitne določbe, ki presegajo zakon ali so z njim v nasprotju, izpodbijala po pravni poti. Pri pogodbi je položaj po pojasnilu zavoda drugačen. Podpis pomeni soglasje k njenim pogojem in zavezo, da jih bo RTVS spoštovala, čeprav ne temeljijo na zakonu.

"Če država izplačilo zakonsko zagotovljenih sredstev pogojuje s podpisom, se javni zavod znajde pred izbiro: sprejeti tudi dodatne obveznosti, ki jim nasprotuje, ali ostati brez teh sredstev," so pojasnili. Prav možnost takšnega pogojevanja je bila po njihovih navedbah razlog za zavzemanje uprave za izvedbo sistemsko neodvisnega financiranja, s čimer bi se upošteval status javne radiotelevizije.

RTVS mora glede na podpisane dokumente izkazati, da je javni denar porabila za namen, za katerega ji je bil dodeljen. Takšen nadzor izrecno podpira in ga tudi redno izvaja, so zagotovili. Vendar mora biti nadzor po njihovem opozorilu omejen na učinkovito preverjanje namenske porabe in se ne sme razširiti na določanje notranje organizacije, kadrovske politike ali načina razporejanja sredstev znotraj njihovega zakonskega namena. Po presoji RTVS pa nekatere pogodbene določbe to mejo presegajo. Posegajo denimo v organizacijo dela in notranje pristojnosti zavoda, omejujejo razporejanje sredstev in določajo obveznosti na področju kadrovske politike.

Dodatno negotovost povzročajo pogoji, po katerih bi bilo mogoče zahtevati vračilo sredstev z obrestmi tudi iz razlogov, ki niso neposredno povezani z njihovo namensko porabo. RTVS je prvih devet mesecev leta tudi tisti del narodnostnih programov, za katerega zakon zagotavlja proračunsko financiranje, izvajala iz drugih razpoložljivih sredstev. A je nadaljevanje tega povečevalo finančno negotovost zavoda. Ker je država vztrajala pri pogodbah kot pogoju za izplačilo, je uprava presodila, da so možnosti njenega zavzemanja za primerno izvedbo financiranja izčrpane in da mora zagotoviti sredstva za izvajanje javne službe ter zmanjšati tveganja za zaposlene ne glede na negativne sistemske posledice, ki jih takšna izvedba financiranja prinaša. RTVS je svoje pomisleke pred podpisom pogodbe posredovala uradu tako pisno kot ustno, vendar so bili vsi njeni pomisleki in predlogi zavrnjeni, je uprava dodala v zapisu na spletni strani.

Uprava RTVS zagotavlja, da si bo po svojih močeh še naprej prizadevala za stabilno in predvidljivo financiranje, ki zagotavlja pregledno porabo javnega denarja in spoštuje samostojnost javne radiotelevizije. Takšno usmeritev podpira tudi evropski akt o svobodi medijev, ki zahteva ustrezno, vzdržno in predvidljivo financiranje javnih medijev ter varovanje njihove uredniške neodvisnosti.