Rusija s svojim predlogom za rešitev ukrajinske krize

MOSKVA, KIJEV> V dneh pred za nedeljo napovedanim referendumom na Krimu se samooklicane proruske oblasti na polotoku že pripravljajo na priključitev Rusiji.

“Skupaj s člani ruskega varnostnega sveta smo pripravili naše protipredloge. Njihov cilj je rešitev situacije na podlagi mednarodnega prava in upoštevajoč interese vseh Ukrajincev brez izjeme,” je pojasnil Sergej Lavrov na sestanku pri predsedniku Vladimirju Putinu.

Ruska stran se z ameriškim konceptom, predstavljenim v dokumentu, ki so ga prejeli v petek, ne strinja, ker izhaja iz predpostavke o domnevnem konfliktu med Rusijo in Ukrajino in pristaja na izvršeno dejstvo, je poudaril Lavrov.

Drugih podrobnosti o vsebini predlogov iz Washingtona ni navedel, je pa napovedal, da bodo čez lužo kmalu poslali svoj dokument.

Nemčija grozi s sankcijami

Nemška kanclerka Angela Merkel je medtem Rusijo znova pozvala k sodelovanju v mednarodni kontaktni skupini za rešitev krize na Krimu. Kot je v imenu Merklove sporočil njen tiskovni predstavnik Steffen Seibert, časa za poskus zagona pogovorov v takšnem formatu ni več veliko, a Moskva še ni izkazala “potrebne pripravljenosti”.

“Jasno si želimo pot pogovorov in sporazuma. Še vedno ni prepozno, nekaj časa še ostaja,” je izpostavil Seibert. Ob tem pa je opomnil na časovnico, ki si jo je EU zadala v zvezi z uvedbo sankcij proti Rusiji. Nemčija je po njegovih besedah pripravljena na “široko paleto gospodarskih ukrepov”.

Češki zunanji minister Lubomir Zaoralek je medtem zavrnil primerjave med stanjem na Krimu in na Kosovu. Kot je poudaril, Kosova ni zasedla nobena sila, na Krimu pa ni prišlo do nasilja nad prebivalci.

Tako po besedah Zaoraleka odcepitve Krima od Ukrajine nikakor ne bi smeli zagovarjati z analogijo s Kosovom, ki se je odcepilo od Srbije. Če bi kaj takega tolerirali, bi pristali v džungli, v kateri ne bi veljala nobena pravila več, je izpostavil.

Češki predsednik tudi o Kosovu

Vzporednice med dogajanjem na Krimu in na Kosovu je v zadnjih tednih večkrat povlekel češki predsednik Miloš Zeman. Ta je menil, da mednarodna skupnost v ukrajinski krizi žanje sadove, ki jih je posadila s precedenčnim primerom dopuščene odcepitve dela neke suverene države - Kosova. Zeman je pozval k uporabi enakih meril za vse.

Kitajski predsednik Xi Jinping je pozval k preudarnosti pri reševanju krize v Ukrajini. V telefonskem pogovoru z ameriškim kolegom Barackom Obamo je v ponedeljek Xi vse strani pozval k zadržanosti ter se zavzel za premostitev razlik s političnimi in diplomatskimi sredstvi.

Xi je v pogovoru izpostavil zapleten položaj v Ukrajini. “V trenutnih okoliščinah morajo vse strani ostati mirne in zadržane ter se izogniti korakom, ki bi lahko vodili k eskalaciji napetosti,” je poudaril. Izrazil je upanje, da bodo strani v konfliktu v Ukrajini uspele “preseči razlike z dialogom in posvetovanji”. Pred tem se je izrekel proti grožnjam s sankcijami v mednarodnih odnosih.

Predsednik krimskega parlamenta Vladimir Konstantinov je na podlagi javnomnenjske ankete izrazil pričakovanje, da bo več kot 80 odstotkov prebivalcev Krima v nedeljo podprlo sklep krimskega parlamenta o priključitvi Rusiji.

Uradni jezik samo ruščina in krimska tatarščina

Napovedal je tudi, da bodo po priključitvi Rusiji na Krimu pol leta enakovredno uporabljali ukrajinsko grivno in ruski rubelj, plače pa bodo izplačevali v rubljih, v rubljih bodo prav tako označene cene.

Premier Krima Sergej Aksjonov je zagotovil, da se bodo v primeru priključitve Rusiji prebivalci lahko svobodno odločali o državljanstvu in da bosta na polotoku uradni jezik samo ruščina in krimska tatarščina. Kot je še napovedal, bo za varnost na voliščih skrbelo več kot 1500 oboroženih moških, pripadnikov lokalnih enot samoobrambe kot tudi lastne krimske vojske.

Predsedujoči Svetu Evrope, avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz pa je ob obisku v Kijevu v ponedeljek napovedal, da bo Beneška komisija, ki je svetovalni organ SE, proučila zakonitost krimskega referenduma. Kot je dejal, bi Beneška komisija lahko svojo odločitev sprejela že v petek.

S polotoka na jugu Ukrajine medtem poročajo o vse več napadih na ukrajinska vojaška oporišča. Kakih 30 oboroženih moških v uniformah brez oznak je v nedeljo napadlo oporišče na zahodu Krima in uničilo opremo. V ponedeljek so zavzeli še dve vojašnici, pri čemer so ruski vojaki po navedbah ukrajinskih virov streljali z avtomatskim orožjem.

Razstrelili tri ladje

Rusija je poleg tega namerno razstrelila tri ladje na vhodu v jezero Donuzlav na zahodni obali Krima, s čemer je zaprla izhod ukrajinskim ladjam do Črnega morja.

Ukrajinski častniki iz bližnjega pomorskega oporišča Novoozerne, ki je eno od štirih največjih na Krimu, poudarjajo, da je Rusija to storila, da njihove ladje ne bi mogle priti do največjega ukrajinskega vojaškega oporišča v Odesi, ki je na zahodu države in je največje pristanišče v državi. Če ne bi bilo blokade, bi lahko z ladjami odpluli do Odese in preprečili, da bi mesto zavzele ruske sile, so poudarili.

Proruske mestne oblasti pristaniškega mesta Sevastopol, kjer imata sedež tako ruska črnomorska flota kot ukrajinska mornarica, so medtem ruščino razglasile za uradni jezik. Odločitev so utemeljili “na mednarodnem pravu ob upoštevanju dejstva, da je za večino prebivalcev Sevastopola ruščina materni jezik”.

Sevastopol z več kot 300.000 prebivalci, od katerih jih je več kot 70 odstotkov Rusov, ni del avtonomne republike Krim, ampak ima poseben status in je pod neposredno upravo Kijeva. Tako kot v Krimu so tudi mestne oblasti tu za 16. marec razpisale referendum o priključitvi Rusiji.

STA