S pilotnim projektom do reda na čakalnih seznamih in krajšega čakanja

LJUBLJANA > Po besedah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc se projekt operativno začenja ta mesec, bolnišnice in zdravstvene domove - v projekt vključujejo tudi zdravstvene domove Celje, Koper, Izola in Piran - pa bodo v projekt vključevali postopoma.

Po besedah ministrice bodo rezultati pilotnega projekta in njegova analiza zelo dobra podlaga za spremembo zakona o pacientovih pravicah. Pilotni projekt bodo predvidoma sklenili do julija prihodnje leto, nato pa bodo k izvajanju dobrih praks povabili tudi druge zdravstvene ustanove.

V omenjenih bolnišnicah bodo delali načrtno na skrajševanju tistih čakalnih dob, ki so bistveno predolge. Tako so že izdelali načrt kadrovskih in finančnih virov, kot tudi vse protokole oziroma navodila za postopkovne rešitve, je na današnji novinarski konferenci pojasnila ministrica.

Uspešnost zdravstvenih zavodov glede uresničevanja teh dobrih praks, ki jih bodo prepoznali v projektu, bodo po ministričinih besedah tudi upoštevali pri pogajanjih za splošni dogovor v prihodnjem letu.

Kolar Celarčeva namreč noče, da bi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije še kdaj namenjal dodaten denar za skrajševanje čakalnih dob. Tudi zaradi 6,6 milijona evrov, kolikor so jih izvajalci letos dobili dodatno za skrajševanje čakalnih dob, se v praksi čakalne dobe niso nič skrajšale, je dodala.

Vzroki za prekomerne čakalne dobe so po besedah v. d. direktorice direktorata za zdravstveno varstvo Irene Kirar Fazarinc večplastni. Po eni strani je težava v sistemu napotovanja glede na nujnost, po drugi strani pa zdravniki na primarni zdravstveni ravni prekomerno napotujejo svoje bolnike na specialistično raven.

Prav tako so vzroki za dolge čakalne dobe v neoptimalni izkoriščenosti opreme, v nekaterih bolnišnicah pa dejansko dobijo program, a nimajo kadra za izvedbo storitev.

A po njenih besedah že obstajajo primeri dobrih praks. V eni izmed bolnišnic so denimo svojim zdravnikom kupili telefone, da so zdravnikom na primarni ravni v pomoč za posvete.

Koliko bolnikov je takšnih, ki jih njihov osebni zdravnik napoti k specialistu, ko to ni treba, Kirar Fazarinčeva ne želi ocenjevati, točnih podatkov pa še nima.

Pojasnila je, da je vzrokov za nepotrebno napotovanje na sekundarno raven več. Poleg prezasedenosti zdravnikov, ki se ne morejo dovolj posvetiti vsakemu bolniku, so vzroki tudi v negotovosti v pravilnost diagnoze, pa tudi v željah bolnikov, da se jih napoti k specialistu, je dejala.

STA