S slovesno mašo vrhunec obeležitve 150-letnice Slomškove smrti

MARIBOR> Pred mariborsko stolnico je ob Slomškovih relikvijah potekalo molitveno srečanje, nato pa je sledila praznična maša, ki jo je vodil apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz.

Družba priznava Slomškove zasluge

Janusz je najprej govoril o Slomškovi bistrosti, predvsem pa o njegovi svetosti in zaupanju v Boga. Družba, zlasti pa Katoliška cerkev, danes po njegovih besedah priznavata zasluge tega izjemnega državljana Slovenije, saj ob vsaki priložnosti najdemo zglede iz njegovega življenja, ki jih lahko posnemamo.

“Čas, v katerem je živel, ni bil manj težak kot današnji. Z njegove strani je bila potrebna velika odločnost, da je vodil Kristusovo čredo in spodbujal Slovence, naj ohranjajo svoj jezik ter nacionalno identiteto v obdobju, ko Slovenija še ni bila neodvisna,” je dejal nuncij, ki je v Mariboru govoril tudi o tem, da je treba v življenju pokazati več pokore, molitve in ponižnosti.

“Prav teh kreposti danes pogosto manjka v življenju Cerkve. Ko Cerkev spominja, da je treba spoštovati božje in cerkvene zapovedi, in zahteva, da sprejmemo posledice neodgovornega ravnanja tudi s pokoro v dobro vseh nas in Cerkve, moramo to sprejeti. Napake je namreč treba popravljati in vsaj na ta način povrniti svojo verodostojnost. Človeško je namreč delati napake, če pa se nočemo popraviti, to prihaja iz zla,” je med drugim dejal Janusz.

Na slovesnosti najvišji Cerkveni dostojanstveniki

Slovesnosti se je udeležil tudi mariborski nadškof Marjan Turnšek, ki ga je spremljala večina ostalih najvišjih Cerkvenih dostojanstvenikov, med njimi ljubljanski nadškof Anton Stres, upokojeni mariborski nadškof Franc Kramberger in škofje drugih slovenskih škofij.

Slovesnosti ob 150-letnici smrti slovenskega duhovnika, pisatelja, pesnika in pedagoga Slomška (1800-1862), ki ga je papež Janez Pavel II. leta 1999 razglasil za blaženega, so se zgostile prav v tednu pred obletnico. Slomšek je namreč umrl 24. septembra 1862 v Mariboru.

STA