Sadjarstvo še ni bilo tako na dnu
Sadjarstvo je na dnu, na katerem še ni bilo, je na odboru DZ za kmetijstvo glede posledic pozebe, ki je najbolj prizadela sadjarstvo, včeraj izpostavil podpredsednik Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Boštjan Kozole. Vabljeni gostje na seji odbora so pozvali predvsem k sistemskim rešitvam in k hitri pomoči najbolj prizadetim.
LJUBLJANA > Boštjan Kozole, ki je tudi direktor podjetja Evrosad, je izpostavil, da smo pri sistemskih rešitvah v zadnjih 20 letih popolnoma zaspali. “V zadnjih dveh tednih so aktivnosti v to smer izjemno močne in če bo to, kar smo v ponedeljek pripeljali do sklepov na delovni skupini, realizirano, potem lahko naredimo velik zasuk,” je dejal. Spomnil je, da so na Južnem Tirolskem letos z oroševanjem pred pozebo zaščitili 20.000 hektarjev pridelovalnih površin. Zaveda se, da tega v Sloveniji ni moč urediti čez noč, a prepričan je, da se lahko s projektom oroševanja začne že prihodnje leto.
Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša je opozorila, da je dvoletna pozeba nekatere kmetije že pahnila v nevarnost obstoja. Ministrstvo tudi letos pripravlja interventni zakon s primerljivimi ukrepi kot lani: znižanjem oziroma odpisom najemnin pri skladu kmetijskih zemljišč, finančno pomočjo, odpisom prispevkov, možnostjo odkupa grozdja z drugih območij za fizične osebe ...
Posebna delovna skupina obenem predlaga spremembe programa razvoja podeželja, da bi se za preprečevanje naravnih nesreč dvignil odstotek sofinanciranja za oroševalne in namakalne sisteme ter protitočne mreže. Predlagajo zvišanje sofinanciranja zavarovalnih premij, ker v vseh primerih ni mogoča aktivna obramba.
Ministrstvo razmišlja tudi o vzpostavitvi posojilne sheme za obratna sredstva kot za reprogramiranje kreditov že v letošnjem letu. Tudi z izplačili za lansko pozebo se je premaknilo, tako da upravičenci lahko v teh dneh pričakujejo denar.
Boris Orešek iz Sindikata kmetov Slovenije je predlagal ustanovitev rizičnega sklada na kmetijah, da bi vanj v dobrih letih nakazovali svoja sredstva, ki bi jih potem koristili za posledice naravnih nesreč ter za investicije in bi bil ta sklad izvzet iz dohodnine. Za letos pa sindikat predlaga odpis katastrskega dohodka zaradi škode po pozebi.
Člani odbora so med drugim predlagali vladi, naj pripravi spremembe programa razvoja podeželja za obdobje 2014-2020 na področju investicij v preprečevanje škod pri naslednjih pozebah in ostalih naravnih nesrečah. STA