Samo da bumerang ne prileti nazaj
Vsak proračunski porabnik naj bi porabo zmanjšal za sedem odstotkov. To je najbrž prvi konkretni podatek z mize koalicijskih partnerjev. V koalicijski pogodbi je namreč konkretnih številk malo, zato pa je toliko več želja. Je smer prava?
SLOVENIJA > Kaj bosta prinesli nova dohodninska lestvica in uvedba socialne kapice? Je koktajl ukrepov za varčevanje in nabor ukrepov za oživljanje gospodarstva namešan v pravem razmerju? Nam grozi bumerang učinek? Zbrali smo nekaj mnenj.
Drastični rezi javne porabe imajo lahko obraten učinek od želenega, opozarja ekonomist Bogomir Kovač: “Če bo vlada na kratek rok hotela zmanjšati javno porabo za milijardo, bo morala zarezati v investicije. To lahko na kratek rok vodi v ohlajanje gospodarstva.” In če upoštevamo še recesijo, ki prodira v Evropo in se ji Slovenija letos ne bo mogla izogniti, so tako ostri rezi še veliko bolj tvegani.
Nova koalicija obeta, da bo Slovenija v petih letih odpravila sodne zaostanek, sojenje na prvi stopnji skrajšala na šest, na drugi stopnji pa na tri mesece. Cilji se predsednici Slovenskega sodniškega društva Janji Roblek ne zdijo nedosegljivi, a bo treba spremeniti nekatere procesne zakone. “Če kdo, potem si sodstvo želi, da bi bili postopki rešeni v čim krajšem času,” poudarja Roblekova glede roka za odpravo zaostankov. Svari, da bi lahko nekateri sodniki v želji, da bi zavarovali sami sebe, zadeve zavračali, češ da so preobremenjeni.
Bogomir Kovač: Ni čas za šok terapijo
Po drugi strani pa ni veliko verjetnosti, da bi razbremenitev, zlasti na davčnem področju, srednjeročno prinesla oživitev gospodarstva. “Tak sklop ekonomskih politik je tvegan; bolj poglabljanja težave kot pa jih rešuje. Zdaj ni čas za šok terapije”, ocenjuje Kovač.
Sam je bolj naklonjen manj radikalnim rešitvam. Proračunske izdatke bi po njegovem mnenju veljalo zamrzniti na lanskoletni ravni, potem pa z vsakodnevnim naporom, kot to delajo v podjetjih, postoriti še marsikaj. “Ne gre 'na horuk'. Vsebinske izboljšave, strukturni premiki terjajo čas. Lotiti se jih je treba in pri njih vztrajati. Šok terapija in ekonomija ne gresta skupaj. Premikov ne bomo takoj mogli takoj meriti v metrih, a z vztrajnostjo bo centimeter na centimeter na koncu dal meter.”
S socialno kapico bo luknja večja
Predsednik sindikalne centrale KS 90 Peter Majcen ima o davčnih rešitvah, ki se neposredno dotikajo gmotnega položaja državljanov, pomisleke. “Odločno smo proti, ker je že prejšnja Janševa vlada šla v podobno zmanjševanje obdavčitve prav pri tistih, ki imajo najvišje prejemke, in dosegla s tem precejšen minus v proračunu,” pravi o napovedani uvedbi socialne kapice, torej določitve zgornje meje plačevanja prispevkov za socialno varnost. Tega finančnega izpada vlada nato ni nadoknadila, opozarja Majcen, ki svari, da se bo s socialno kapico finančna luknja le še poglabljala.
Kolektivna pogodba napoveduje tudi spremembo dohodninske lestvice, tako da bi bili prejemki najproduktivnejših delavcev manj obdavčeni. Zdaj se najvišji dohodninski razred začne že pri približno povprečni plači, ugotavljajo koalicijski partnerji. To deluje nespodbudno na zaposlovanje strokovnjakov, ki dosegajo višjo dodano vrednost in prispevajo k večji storilnosti, ugotavljajo. V sindikatih pričakujejo takšno razporeditev obdavčitve, da bo razbremenjen predvsem srednji sloj, ki je glavni davčni vir vsake družbe, poudarja Majcen: “Ne pristajamo na to, da bodo spet najbolj razbremenjeni tisti, ki imajo največ.”
Nižje plače, odpuščanja ali kar oboje
Branimir Štrukelj, predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja, je zlasti zaskrbljen nad določilom v koalicijski pogodbi, ki pravi, da bodo koalicijski partnerji sprejeli rešitve za zmanjšanje števila zaposlenih v državni upravi in javnem sektorju na državni ravni.Izpostavlja zlasti napoved, da naj bi za 800 milijonov znižali rebalans proračuna za 2012 glede na realizirani proračun za 2011.
“To ne more pomeniti drugega kot poseg v plače javnih uslužbencev, kajti ne morete privarčevati toliko, ne da bi posegli v plače ali pa odpuščali. Ali pa oboje oziroma kombinacija obojega,” pravi Štrukelj.
Takšno ravnanje bi bilo po njegovih besedah v nasprotju z zagotovili Liste Virant pred volitvami, da ne bo zniževanja plač, odpuščanje pa bo mehko, torej vezano na naravne odlive v pokoj. “Nimamo enoznačnega jasnega sporočila, pri čem smo,” zato ugotavlja Štrukelj.
Sicer pa je tudi Štrukelj pozoren na širino koalicijske pogodbe, ki po njegovem pušča odprte vse možnosti za ukrepanje nove vlade. “Zdi se, da so se v zadnji verziji koalicijske pogodbe delno potegnili nazaj, tako da so jasno opredeljene formulacije naredili bolj ohlapne. To seveda povečuje nelagodje ali, če hočete, povečuje nepredvidljivost in seveda s tem otežuje pogajanja, za katera bi bilo dobro, da niso obremenjena že na samem začetku s konflikti in neustreznimi izjavami,” ugotavlja.
SR, JK
