Šarec: Med ključnimi nalogami vlade ureditev dolgotrajne oskrbe

LJUBLJANA > Po besedah Marjana Šarca bo uvedeno tudi zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, ki bo zagotovilo nujno potrebne dodatne vire, so sporočili z urada vlade za komuniciranje.

“Ključna bo tudi prilagoditev stanovanjske politike starajoči se populaciji in vzpostavitev ustrezne mreže oskrbovanih stanovanj, pa tudi tvorno sodelovanje z nevladnimi organizacijami za pomoč starejšim v vsakdanjem življenju,” je napovedal premier.

Skoraj petina nad 65 let

Starost po njegovih besedah že dolgo ne pomeni več posameznikove zavesti, da gre za zadnjo pot, ki jo prehodi v življenju. “Če le ni posredi bolezen, je to obdobje našega življenja lahko nekaj zelo lepega, drugačnega, mirnega in predvsem obdobje, kjer lahko na drugačen način stopimo v korak z mlajšimi generacijami,” je navedel.

“V času, ko družba hlasta po denarju, vrednote izgubljajo pomen. Tudi spoštovanje med ljudmi, povezovanje in sodelovanje med generacijami,” je nadaljeval. Po njegovih besedah je zato prav, da te vrednote širimo, “prav je, da smo drug drugemu ljudje”, je pozval.

Kot je opozoril, Slovenija med članicami EU sodi v skupino tistih, kjer se prebivalstvo najhitreje stara. Delež starih 65 let in več je leta 2016 znašal nekaj več kot 18 odstotkov, leta 2030 pa bo po napovedih dosegel četrtino.

Izpostavil je podatke Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, po katerih je bilo 1. januarja v javni mreži 123 domov za starostnike in posebnih socialnovarstvenih zavodov s skoraj 19.000 mesti.

Prednostna naloga: znižanje stopnje revščine

Spomnil je tudi na podatke državnega statističnega urada, po katerih polovica oskrbovancev domov za starejše biva v domu, ki je v isti občini kot njihovo stalno prebivališče. 70 odstotkov varovancev domov je imelo lani dohodke, ki bi zadoščali za plačilo celoletne povprečne osnovne oskrbe, 22 odstotkov bi lahko plačalo tudi najdražjo osnovno oskrbo. Po drugi strani pa je bilo 132 varovancev brez vsakega lastnega dohodka, 13 odstotkov pa bi jih lahko krilo stroške oskrbe v najcenejšem domu.

Znižanje splošne stopnje revščine, še posebej med starejšimi, mora biti po Šarčevih besedah prednostna naloga in želja vsake razvite družbe. Pokojnine morajo zagotavljati dostojno življenje upokojenk in upokojencev, ravnovesje med plačami in socialnimi transferji pa mora biti tako, da aktivna generacija skrbi za varnost in razvoj otrok in mladih na eni strani, na drugi strani pa za varno in aktivno starost upokojencev, je navedel.

Vezi med mladimi in starejšimi

Za razvito družbo so po njegovem opozorilu neprecenljive tudi tesne vezi med mladimi in starejšimi, tako imenovana medgeneracijska solidarnost. “Eni lahko pridobivamo od drugega,” je poudaril. Taki odnosi so po njegovih besedah za vsako razvito družbo neprecenljivi.

Za tkanje teh vezi se po njegovih besedah pogosto ni treba ozreti daleč. “Začnimo že kar v svojem najožjem okolju, pokažimo starejšim, da cenimo in spoštujemo njihov doprinos k razvoju družbe in tudi z dejanji pokažimo, da so nam pomembni,” je pozval.

Generalna skupščina Združenih narodov je 1. oktober razglasila za mednarodni dan starejših leta 1990.