Sava odnesla rekordno kolonijo peščenih lastovk

SLOVENIJA > “Kolonijo smo ocenili na kar 1300 gnezdečih parov. Žal pa so tudi breguljke prizadele letošnje poplave in jim praktično odnesle na novo nastalo gnezdilno steno,” so sporočili iz društva in dodali, da je tako velika kolonija redkost tudi v evropskem merilu.

Breguljka živi predvsem v vzhodnem nižinskem delu Slovenije, ob velikih rekah. Od vseh lastovk so najbolj vezane na vodo. Gnezdijo namreč v rovih, ki jih skopljejo v strme in neporaščene peščene brežine. Te pa je moč najti le ob rekah oziroma na tistih delih rek, kamor človek (še) ni posegal. “Da strma rečna brežina, primerna za breguljke, sploh nastane, je potreben konstanten proces rečne erozije. Ta pa ni možen, če so bregovi zabetonirani, pretok vode pa reguliran na biološki minimum. Obnavljajočih se naravnih peščenih sten, v katerih bi gnezdile breguljke, na naših rekah praktično ni več,” so dodali na Doppsu.

Vsako leto umetno vzdržujejo nekaj deset metrov peščenih sten

Njihovi prostovoljci sicer vsako leto umetno vzdržujejo nekaj deset metrov peščenih sten in s tem preprečujejo, da bi breguljke pri nas izumrle. Občasen velik vodostaj, ki “gloda in čisti bregove”, je, kot pravijo, nujen za njihov obstoj. A ob pravem letnem času, kadar so lastovke v Afriki, pojasnjujejo.

Letos jim je na Savi pri Sneberjah s finančno podporo Mestne občine Ljubljana uspelo s preprostim urejanjem peščenih brežin (predvsem odstranjevanjem tujerodnih invazivnih vrst rastlin) vzpostaviti rekordno kolonijo breguljk pri nas. Z lanskih 15 parov breguljk se je letošnje poletje številka povzpela na rekordnih 1300 parov, kar po ocenah društva predstavlja približno polovico celotne slovenske populacije. Do avgusta so mladiči breguljk iz prvega legla že uspešno poleteli, a nato je vodna ujma uničila vsa druga legla. “Ni jih le poplavila, temveč dobesedno odtrgala. Debelejših skladov finega sedimenta, ki je primeren za kopanje gnezdilnih rovov breguljk, v veliki meri ni več. Tisti, ki so še ostali, pa so spodjedeni in se bodo najverjetneje kmalu porušili. Da se bo rekordno leto na tej lokaciji še kdaj ponovilo, je postalo manj verjetno,” so poudarili v društvu.

A ni vse tako črno

A kot pravijo, k sreči ni vse tako črno. “Teoretično se drugega legla loti nekoliko manjše število breguljk. Zagotovo je bila smrtnost manjša, kot če bi se taka povodenj pripetila v juniju. In pa, če je Sava imela takšno moč, da je dolgoročno razdejala primerno gnezdišče v Sneberjah, potem obstaja upanje, da ga je kje formirala na novo. In breguljke ga bodo prihodnje leto zagotovo našle in kolonizirale,” optimistično napovedujejo.