SDS: Zakaj strašenje z interventnim zakonom?
Referendumska kampanja o pokojninski reformi se je včeraj preselila v državni zbor, kjer se je predsednik vlade v odgovorih na poslanska vprašanja izognil govorjenju o vsebini interventnega zakona. Poslance SDS je namreč zanimalo, zakaj vlada “straši” ljudi s posledicami zavrnitve reforme na referendumu.
LJUBLJANA> Številke, na katere se sklicuje vlada, so zmedle tudi poslance SDS, zato je Jože Tanko od predsednika vlade terjal jasen odgovor, koliko bi državo stala morebitna zavrnitev pokojninske reforme na referendumu.
Precenjena kazen
V nacionalnem reformnem programu je zapisano, da bi učinek pokojninske reforme letos znašal 0,1 odstotka bruto družbenega proizvoda oziroma 30 milijonov evrov, prihodnje leto pa 0,2 odstotka BDP oziroma 60 milijonov evrov. Ob pričetku kampanje so ministri prišli na dan s trditvami, da bi bile posledice zavrnitve pokojninske reforme med 250 in 300 milijoni evrov. “Vsak minister pove svojo številko, vsekakor pa bi bila ta interventna kazen kar desetkrat večja, kot je učinek pokojninske reforme po reformnem programu,” je izračunal Tanko.
Izračuni vlade glede rasti pokojnin s sprejetjem pokojninske reforme slonijo na nerealnih predpostavkah in so zavajajoči; vlada predvideva nerealno rast plač, trdijo v ZSSS. Menijo, da se bo razlika med plačami in pokojninami povečala, pri čemer se bodo pokojnine znižale. O tem so prepričani tudi v Sindikatu upokojencev Slovenije. Ocenjujejo, da so spremembe pokojninskega zakona potrebne, vendar bi se jih morali lotiti s soglasjem socialnih partnerjev. Z novim zakonom bodo po izračunih ZSSS pokojnine tako nizke, da bo večina upokojencev prisiljena zaprositi za socialnovarstveni prejemek, razlika med plačami in starostno pokojnino pa bo čedalje večja.
V SDS so si zapomnili tudi besede ministra za delo Ivana Svetlika, da bi ta denar v pokojninsko blagajno dobili že, če bi brezposelnost samo prepolovili. “Zakaj strašite z interventnim zakonom in grozite s posledicami, če je minister Svetlik jasno povedal, katere kratkoročne ukrepe potrebujemo?” je vprašal poslanec.
Nič o interventnih ukrepih
“Zadnje, kar bi si želel, je strašiti ljudi,” je zagotovil premier Borut Pahor. Zaradi tega namerava do referenduma državljanom pojasnjevati, zakaj je reforma potrebna, o interventnem zakonu pa ne želi govoriti.
Pojasnil pa je, da bi v primeru zavrnitve reforme iz državne blagajne letno izpadlo približno 300 milijonov evrov. 220 milijonov evrov bi porabili, da bi v prihodnosti sploh lahko izplačevali pokojnine po veljavni zakonodaji. Najmanj 50 milijonov evrov letno bi stala višja stopnje rasti števila upokojencev v primerjavi z novim sistemom. Preostalih 30 milijonov evrov letno pa po besedah Pahorja predstavljajo višji stroški servisiranja dolga države zaradi pričakovane slabše bonitetne ocene.
JANA KREBELJ