SDS bi prepovedala nošenje burk v javnosti

LJUBLJANA > Glavni razlogi za predlog dveh zakonov so, da migrantski val ne pojenja, da na evropski ravni ni skupnega pristopa k reševanju te težave in da je ena od posledic vsega tega povečana varnostna grožnja v vsej Evropi, tudi v Sloveniji, je na novinarski konferenci poudaril Janez Janša.

Oster je bil tudi do nemške kanclerke Angele Merkel. Njen poziv migrantom pred meseci oziroma obljubo, da bo Evropa za vse poskrbela, je Janša označil za eno njenih večjih napak.

Tudi če se bo migrantski val v bližnji prihodnosti zaustavil, bo na podlagi tega nezakonitega in nenadzorovanega priseljevanja po Janševih besedah Slovenija slej ko prej deležna pritiska v smislu porazdeljevanja migrantov po Evropi.

Tako so v SDS vložili zakon, ki prepoveduje nošenje muslimanskih pokrival, ki zakrivajo obraz, na javnih mestih. Varnostni razlog je po Janševem mnenju sam po sebi razumljiv. “Kulturni razlog pa je v želji, da se v Sloveniji spoštujejo slovenske navade in slovenska tradicija ter da se ne spreminjajo,” je pojasnil.

100 evrov kazni

Poslanec SDS Vinko Gorenak je spomnil, da zakon ni posebnost na tem področju. Francija je nošenje burk v javnosti prepovedala pred šestimi leti, evropsko sodišče za človekove pravice pa je presodilo, da nošenje burk ni človekova pravica. Takšno prepoved imata tudi Belgija in del Španije. Burka je muslimansko žensko oblačilo, ki pokriva telo od glave do tal. Odprtina na ravni oči omogoča ženski, da gleda, vendar hkrati njenega obraza ni mogoče prepoznati.

SDS za kršenje zakona oziroma nošenje burke v javnosti predvideva 100 evrov kazni, kar je primerljivo kazni za beračenje ali prenočevanje na javnem kraju. Gorenak je spomnil še na spoštovanje navad v arabskem svetu, denimo ob obisku mošeje. “Ko smo mi na njihovem območju, se moramo prilagajati in nobenega razloga ni, da ne bi enakega ravnanja zahtevali od njih, ko so v našem kulturnem okolju,” je dejal.

Spremembe azilnega zakona pa po Janševih besedah spreminjajo trenutno precej “širokogrudno politiko” azila v Sloveniji. Cilj slednje po njegovih ocenah ne sme biti integracija, pač pa zgolj zagotovitev varnosti in preživetja v času, dokler traja nevarnost v domovini prosilca za azil. SDS želi, da se prosilce za azil dosledno preverja, tudi v smislu, da ne predstavljajo varnostnega tveganja.

Predlagajo, da letno kvoto oseb za priznanje statusa mednarodne zaščite določi DZ na predlog vlade. Tujec, ki želi vstopiti v Slovenijo, mora takoj podati namero in v treh dneh predložiti dokazila za priznanje statusa mednarodne zaščite, pristojni organ mora odločiti najpozneje v 30 dneh.

Pravica do namestitve in hrane

Ukinjajo vse denarne pomoči, vključno z žepnino, ki pa jih nadomestijo pravice do zagotavljanja namestitve in prehrane za dobo enega leta. Prosilcem želijo omogočiti vključevanje na trg dela. Status mednarodne zaščite bi se po dobi enega leta lahko s prošnjo podaljšal za naslednje leto, dokler so izpolnjeni pogoji za mednarodno zaščito, je predlog pojasnila poslanka SDS Anja Bah Žibert.

Če po petih letih pogoji za priznanje mednarodne zaščite še vedno obstajajo, se omogoči združitev družine, a mora prosilec predložiti dokaze, da imajo zagotovljeno prebivališče in vir preživljanja. Predlog zakona tudi določneje opredeljuje sankcije in odvzem statusa mednarodne zaščite.

Oba zakonodajna ukrepa sta po Janševih besedah v veliki meri preventivne narave, v SDS upajo na zadostno podporo v DZ.

Prvak SDS je za prihodnje dni napovedal tudi vložitev zakona, ki po zgledu nekaterih drugih evropskih držav omejuje možnost vpliva radikalnega islama v družbi. Gre za rešitve, ki onemogočajo financiranje iz tujine, predvidevajo pa še nekatere druge ukrepe.

V Islamski skupnosti v Sloveniji predloga spremembe zakona o varstvu javnega reda in miru, s katerim SDS predlaga prepoved nošenja burke in nikaba v javnosti, ne komentirajo. Paroh Srbske pravoslavne cerkve Dejan Mandić se strinja, da so lahko burke v nekaterih primerih varnostni problem. V Katoliški cerkvi pa se do zdaj niso odzvali.

Paroh in tajnik Srbske pravoslavne cerkve v Kopru Mandić predlog SDS, kot je dejal, podpira in ne podpira. “Če se verska obeležja, kot je oblačilo, razume na pravi način, potem nimam nič proti, če jih nekdo nosi, če pa se jih nosi samo zato, da se nekdo razlikuje od ostalih, potem se s takšnim nošenjem ne strinjam,” je dejal. Strinja se tudi, da je nošenje tovrstnih oblačil v nekaterih primerih lahko varnostni problem.

Tajnik Slovenske muslimanske skupnosti Edin Kumalić je za Televizijo Slovenija napovedal ustavni spor, če bo zakon sprejet. “Ta predlog zakona bi kršil osnovne človekove pravice in drastično posega v svobodo verskega izražanja,” je dejal Kumalić.

Odmevi v DZ

Predlog SDS odmeva tudi v DZ. V Desus so danes ponovili, da bi tovrstno zakonodajo verjetno podprli zaradi vprašanj glede identifikacije oseb, zagotavljanja enakosti spolov in spoštovanja minimalnih zahtev za življenje v skupnosti. V SD pa opozarjajo pred politiko strahu in izključevanja.

V Desus so danes ponovili stališče, ki so ga glede morebitne prepovedi nošenja obraznih pokrival pred časom že izrazili v javnosti. Navedli so, da so po ustavi vse religije enakopravne, zato se jim zakoni, ki bi finančno izključevali ali privilegirali določeno versko skupnost, ne zdijo prava rešitev. Nošenje vseh vrst obraznih pokrival, ne zgolj na verski osnovi, po njihovem mnenju ni vprašanje, ki bi bilo v Sloveniji problematično.

Se pa ob tem po njihovem mnenju postavljajo določena vprašanja glede identifikacije oseb, zagotavljanja enakosti spolov in spoštovanja minimalnih zahtev za življenje v skupnosti, zato bi tovrstno zakonodajo verjetno podprli, so pojasnili.

Ostreje so se v sporočilu za javnost odzvali v najmanjši koalicijski stranki. “Prepoved in omejevanje sta orodji za tiste, ki svojo priljubljenost radi krepijo na politiki strahu in izključevanj,” so prepričani. V SD tako menijo, da se moramo temu prav v teh časih izogniti ter graditi na politiki sodelovanja in vključevanja, namesto tega, “da z restriktivnimi zakoni etiketiramo vse, ki so drugačni, ter zavračamo tiste, ki potrebujejo našo pomoč”.

V največji koalicijski poslanski skupini se na predlog SDS za zaostritev azilne zakonodaje in zakonsko prepoved nošenja burk v javnosti še niso odzvali.

Neenotnost v opoziciji

Tudi v opoziciji niso enotni glede predloga SDS za prepoved nošenja burk v javnosti ter zaostritev azilne politike. V NSi podpirajo zaostritev azilne in integracijske politike, zato se jima zdita predloga primerna. Poslanec Bojan Dobovšek je za razmislek o azilni zakonodaji, prepoved nošenja burk pa ne pripomore k reševanju kulturne težave.

Glede na razmere, v katerih se je Slovenija znašla ob begunski oziroma migrantski krizi, v opozicijski NSi podpirajo dosledno spoštovanje pravil, ki vzpostavljajo schengensko mejo EU in tudi zaostritev registracijskih postopkov ter azilne politike v Sloveniji, so navedli v sporočilu za javnost.

Slovenija mora po njihovem mnenju po zgledu nekaterih evropskih držav nemudoma spremeniti azilno zakonodajo v smeri zaostritve pogojev za pridobitev statusa azilanta, redefiniranja pravic, do katerih so upravičene osebe z mednarodno zaščito in pospešitve samih postopkov mednarodne zaščite. Obenem mora uvesti tudi ustrezne varovalke za onemogočanje zlorabe instituta mednarodne zaščite s strani migrantov.

V NSi opozarjajo tudi na dosledno izvajanje ustrezne integracijske politike za tiste osebe s statusom mednarodne zaščite, ki ostanejo v Sloveniji. Pričakujejo, da bodo te osebe sprejele in spoštovale slovenski in evropski pravni red, kulturo in jezik, pri tem pa jim mora pomagati tudi naša država. V NSi menijo, da je le z ustrezno in uspešno integracijo mogoče zagotavljati ustrezno sobivanje. V tem kontekstu se jim zdita predloga SDS primerna.

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek je dejal, da je treba v teh razmerah, “hibridnih grožnjah terorizma”, odgovore kreirati na varnostnem, gospodarskem, kulturnem in ekološkem področju. Predlog SDS pa po njegovem mnenju ne pripomore k reševanju kulturnega problema.

Vendar se Dobovšek strinja, da je treba vsekakor razmisliti o spremembi azilne zakonodaje, ki je bila po njegovih besedah prirejena prejšnjim varnostnim razmeram oz. ogrožanjem.

Nepovezani poslanec Jani Möderndorfer je opozoril, da se je SDS kljub temu, da prepoved nošenja burke in nikaba v nekaterih državah članicah velja že pet let, odločila za to prav zdaj. Dejanje SDS in predsednika Janeza Janše tako ocenjuje kot politično oportuno in populistično.

Kot je navedel, sam ne nasprotuje možnosti nekaterih omejitev za nošenje obleke, ki pokriva ves obraz, a ne iz varnostnih razlogov. “Razumem, da je v nekaterih primerih za potrebe identifikacije treba razkriti obraz. In da mora pri opravljanju javnih poklicev, pa tudi funkcij, posameznik spoštovati ustavno določeno ločitev cerkve in države. Vendar to niso materije zakona, ki varuje javni red in mir,” je ocenil Möderndorfer.

V opozicijski ZL se bodo, kot so pojasnili, na predloga SDS odzvali predvidoma v torek.

Burke na vseh javnih krajih prepovedane v Franciji in Belgiji

Francija in Belgija sta edini članici Sveta Evrope in edini evropski državi, kjer velja prepoved nošenja muslimanskih pokrival, ki prekrivajo obraz, kot sta burka in nikab, na vseh javnih krajih. Vprašanje prepovedi zakrivanja obraza v javnosti je sicer bilo in je predmet razprav v več evropskih državah.

Francija je aprila 2011 kot prva evropska država prepovedala nošenje burk, ki ženskam v celoti prekrivajo obraz, in nikabov, ki razkrivajo samo oči, na vseh javnih krajih, vključno z ulicami in parki.

Prepoved se sicer nanaša na vsa pokrivala, ki zakrivajo celoten obraz, kot so kute ali čelade. Za kršitev je zagrožena denarna kazen do 150 evrov. Ob uveljaviti zakona je v Franciji živelo med štiri in šest milijonov muslimanov, pri čemer si je obraz popolnoma zakrivalo le okoli 2000 žensk.

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je v sodbi 1. julija lani v primeru S.A.S. proti Franciji razsodilo, da ta zakon ne krši verske svobode in ni diskriminatoren. Večinsko so sodniki razsodili, da je bila uvedba prepovedi z namenom zagotavljanja družbene kohezije legitimna.

V obrazložitvi razsodbe so sodniki zapisali, da doslej samo v Belgiji od julija 2011 velja zakon, ki je primerljiv s francoskim. Tudi v Belgiji so sicer podobno kot v Franciji prepovedana vsakršna pokrivala, ki “v celoti ali bistveno zakrivajo obraz”.

Vprašanje prepovedi zakrivanja obraza v javnosti je sicer bilo in je predmet razprav v več evropskih državah. Med te sodi Italija, kjer so v preteklosti oblikovali predlog zakona, ki pa ga še niso sprejeli.

V luči sedanje begunske krize teče razprava o prepovedi burk tudi v Latviji in Estoniji.

V nekaterih evropskih državah sicer veljajo delne prepovedi na lokalni ravni, v glavnem v povezavah z določenimi šolami ali delovnimi mesti ter v skladu z nacionalno zakonodajo, navaja britanski BBC. Razprave in lokalni referendumi so v minulih letih potekali npr. v Švici, a prepoved na zvezni ravni nima potrebne podpore.

Nizozemska vlada je maja letos potrdila načrt o uvedbi delne prepovedi nošenja muslimanskih pokrival, ki zakrivajo obraz. Prepoved, ki jo mora potrditi še parlament, naj bi med drugim veljala za šole, bolnišnice in sredstva javnega prevoza.

STA