SDS z ustavno obtožbo zoper Cerarja

LJUBLJANA > V SDS se sklicujejo na 119. člen ustave, ki določa, da lahko DZ predsednika vlade ali ministre pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij.

Obtožba povezana z deportacijo sirskega begunca

Ustavna obtožba je povezana s primerom prekinjene deportacije sirskega begunca Ahmada Šamija, o kateri se je Gorenak v torek razpisal na svojem blogu, danes pa tudi potrdil. Predsednik vlade Miro Cerar je po prepričanju SDS zlorabil svoj položaj, da je dosegel neizvršitev zakonite odločbe v primeru sirskega begunca. Po Gorenakovi oceni je s tem Cerar storil kaznivo dejanje, ki ga je treba preganjati. Zato bodo danes vložili ustavno obtožbo proti Cerarju. Ob povzemanju torkovega dogajanja je med drugim Gorenak premierjevo ravnanje označil za "nedopusten poseg, ki je organe odločanja pozval, naj začasno zadržijo izvedbo deportacije. Poudarjam, da za kaj takega Cerar nima ne pravne podlage ne pravice in da to njegovo početje predstavlja najnevarnejši napad na odločitev vrhovnega sodišča in neposreden poziv k nespoštovanju sodne odločitve, kar pa pomeni seveda odprtje vrat kaosu in anarhiji v državi".

Premier Miro Cerar zavrača predlog ustavne obtožbe, ki ga je danes proti njemu vložila SDS. Po njegovem mnenju gre za nov politikantski manever SDS in predsednika te stranke Janeza Janše, s katerim da želita dodatno ovirati delo vlade. Zatrdil je, da v primeru Ahmada Šamija kot v nobenem drugem primeru ni kršil ustave ali zakona. "Očitno gre tukaj za nov politikantski manever Janše in njegove stranke SDS. Potem ko v desetih interpelacijah ni bil uspešen, sedaj še poskuša še z ustavno obtožbo diskreditirati vlado in mene kot predsednika vlade. S tem očitno želi dodatno ovirati delo v sklepnem delu našega mandata. Na to ne pristajam," je dejal Cerar in zatrdil, da bo delo vlade potekalo nemoteno. SDS je tudi obtožil, da želi s to potezo preusmeriti pozornost od nekaterih pomembnih projektov.

Za Šamija je bila ta teden namreč načrtovana deportacija. A je Cerar po pritiskih in protestih civilne družbe pa tudi dela poslancev v torek napovedal, da bo vlada na eni od prihodnjih sej odločala o interesu države za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje Šamiju.

Poslovnik DZ določa, da lahko najmanj deset poslancev predlaga državnemu zboru, da obtoži predsednika vlade pred ustavnim sodiščem. Na zahtevo DZ nato mnenje o predlogu obtožbe premierja poda predsednik republike.

DZ o obtožbi odloča z večino glasov vseh poslancev, in sicer najpozneje v 60 dneh po vložitvi predloga. Če odločitve v tem roku ne sprejme, pa se šteje, da je predlog zavrnjen.

Če je sklep o obtožbi sprejet, ga v skladu z zakonom o ustavnem sodišču predsednik DZ pošlje predsedniku ustavnega sodišča. Sklep mora vsebovati opis zatrjevane kršitve ustave oziroma hujše kršitve zakona in predlog dokazov o tej kršitvi. Predsednik vlade lahko na obtožbo odgovori.

Ustavno sodišče lahko odloči tudi, da predsedniku vlade preneha funkcija

Ustavno sodišče nato opravi javno obravnavo. Z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov lahko odloči, da obtoženi začasno, do končne odločitve ne sme opravljati svoje funkcije. Če ustavno sodišče ugotovi, da obtožba ni utemeljena, z odločbo oprosti obtoženega.

V primeru, da ustavno sodišče ugotovi kršitev ustave ali hujšo kršitev zakona, z odločbo ugotovi utemeljenost obtožbe, lahko pa odloči tudi, da predsedniku vlade preneha funkcija. Tudi odločitev o utemeljenosti obtožbe in odločitev o prenehanju funkcije sprejme ustavno sodišče z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov.

DZ lahko ustavno obtožbo sprejme tudi zoper ministra ali predsednika republike, je pa v primeru slednjega potreben predlog, ki je podprt s podpisi najmanj 30 poslancev.

V samostojni Sloveniji so bili doslej aktualni trije predlogi ustavne obtožbe, a noben še ni prišel do presoje ustavnih sodnikov. Pobudnik vseh je bila stranka SDS.

Leta 1998 je SDS, sicer neuspešno, v parlamentarno proceduro vložila predlog za ustavno obtožbo zoper tedanjega premiera Janeza Drnovška. Očitali so mu sklenitev tajnega varnostnega sporazuma z Izraelom v letu 1995.

V začetku leta 2010 so poslanci SDS in SLS vložili predlog ustavne obtožbe zoper tedanjega predsednika republike Danila Türka, ker da je kršil ustavo s podelitvijo državnega odlikovanja nekdanjemu šefu tajne politične policije Tomažu Ertlu. Tudi ta predlog so poslanci zavrnili.

Leta 2014 pa je SDS napovedala ustavno obtožbo takratne premierke Alenke Bratušek, v kolikor ta ne bi odstopila v postavljenem nekajdnevnem roku. Očitali so ji predvsem, da vlada zamuja z izvedbenim zakonom o fiskalnem pravilu ter s tem krši ustavno ureditev. Do sprožitve postopka ustavne obtožbe pa ni prišlo, saj je Bratuškova nekaj tednov kasneje tudi odstopila, sicer po tistem, ko je na kongresu stranke Pozitivna Slovenija v tekmi za mesto predsednika izgubila proti Zoranu Jankoviću.