Še danes mogoče pripombe na zakon o odškodninah za izbrisane

Slovenija
, posodobljeno:

Izteka se rok, do katerega je še mogoče vlagati pripombe na zakon o odškodninah za izbrisane, ki ga je ministrstvo za notranje zadeve konec junija objavilo na portalu e-demokracija. Večina iniciativ izbrisanih pripomb na zakon naj ne bi dala.

Izteka se rok, do katerega je še mogoče vlagati pripombe na zakon o odškodninah za izbrisane. Minister Gregor Virant je že napovedal, da je Ta različica zakona zadnja in da se vlada o njej več ne namerava pogajati.
Izteka se rok, do katerega je še mogoče vlagati pripombe na zakon o odškodninah za izbrisane. Minister Gregor Virant je že napovedal, da je Ta različica zakona zadnja in da se vlada o njej več ne namerava pogajati. STA

LJUBLJANA > Anton Debevec iz Civilne iniciative izbrisanih prebivalcev je povedal, da pripomb na zakon v njihovi iniciativi niso dali, podobno pa so po njegovih besedah ravnali tudi v drugih iniciativah, ki predstavljajo izbrisane. “Dogovora z ministrstvom za notranje zadeve namreč tako ali tako nismo dosegli, smatramo tudi, da bi naše pripombe zavrnili,” je dejal.

Minister Gregor Virant je že napovedal, da je omenjena različica zakona zadnja in da se vlada o njej več ne namerava pogajati. Na drugi strani so tudi izbrisani dali vedeti, da predlagane odškodnine zadnje niso sprejemljive in da bodo pravico še naprej iskali v okviru Evropskega sodišča za človekove pravice, na katerega so že vložili nove tožbe. To so povedali tudi na sestanku pri Virantu 5. julija, ki so ga zapustili po nekaj minutah.

Zakon - njegovo polno ime je zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva - predvideva, da bi izbrisani za vsak mesec izbrisa prejeli 40 evrov odškodnine, medtem ko bi si izbrisani želeli vsaj 260 evrov, koliko znaša minimalna socialna pomoč.

Predlog zakona tudi predvideva, da bodo do odškodnin upravičeni vsi tisti, ki so si že uredili status ali pa bodo prošnjo za ureditev statusa oddali do 24. julija. Takrat se namreč izteče triletni rok, ki ga je za vlaganje prošenj za ureditev statusa določila novela zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS in je v veljavo vstopila 24. julija 2010.

STA