Še enega zapiranja države si ne moremo privoščiti

LJUBLJANA > Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Tine Bregant mora postati ena glavnih prioritet, da ne hodimo v službo bolni. Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek je ob tem poudaril, da so preventivni ukrepi, kot so nošenje zaščitne maske, ohranjanje razdalje in razkuževanje rok, tako v gospodarstvu kot tudi v vsakdanjem življenju “naša nova realnost. Brez tega ni mogoče gnati gospodarstva naprej in zmanjšati škode,” je opomnil. Dodal je, da je veliko primerov z neznanim virom okužbe, saj posamezniki ne želijo razkriti, kje in s kom so se družili.

Nujna revizija ocen tveganja

Državna sekretarka na ministrstvu za delo Mateja Ribič je izpostavila, da morajo delodajalci skupaj s strokovnjaki medicine dela in varnosti pri delu revidirati hišne ocene tveganja in vključiti tudi novi koronavirus. “Treba je določiti ukrepe, ki preprečujejo širjenje okužbe, in omogočajo, da bi se delavci na delovnem mestu počutili varne.”

V Sloveniji je zaposlenih več kot 800.000 ljudi, ki v delovnih okoljih preživijo vsaj osem ur, zato lahko pri njih do okužbe pride še lažje kot sicer. Bliža se zima, ki prenos okužb še pospeši, je danes opozorila predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa na ljubljanskem kliničnem centru Metoda Dodič Fikfak.

Študije po prvem valu epidemije so po besedah Dodič Fikfakove pokazale, da so prizadeti predvsem proizvodnja, industrija gradbeništva in trgovine. Pri tem do okužb prihaja tudi prek predmeta, ki ga obdeluje več delavcev. Pokazale so tudi, da več kot deset odstotkov delavcev, ki so se po prvem valu vrnili na delo, trpi za posttravmatsko stresno motnjo, ki pa se ni pojavila tam, kjer so imeli dobro organizirano preventivo in kjer so pri tem sodelovati tudi delavci.

Podjetjem na voljo tudi strokovnjaki

Tako kot Ribičeva je tudi Dodič Fikfakova podjetja pozvala, naj se pri pripravi zaščitnih ukrepov posvetujejo s svojim specialistom medicine dela ali varnostnim inženirjem, ki bosta pomagala s konkretnimi nasveti. Hkrati so na inštitutu za medicino dela vzpostavili telefonsko številko, na katero bodo lahko poklicali specialisti medicine dela ali varnostni inženirji, če se bodo soočili z zagato, kako rešiti posamezni primer.

Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je povedala, da v prvem valu epidemije zaradi dobrega preventivnega dela v nobenem od podjetij ni prišlo do večjega izbruha okužbe. Za morebitni drugi val pričakujejo, da bo treba ukrepe izvajati še naprej, a hkrati tudi upajo, da bodo v čim manjši meri ovirali delo in življenje.

Zaradi epidemije je v zadnjih mesecih bruto domači proizvod v Sloveniji padel za tretjino, a to po besedah Sonje Šmuc “ni nič posebnega, saj je tako povsod v Evropi”. Za letos GZS pričakuje od deset do 15-odstotni padec prodaje, kar pa je na srečo nekoliko manj, kot so pričakovali.