Se obetata rebalans proračuna in interventni zakon?

LJUBLJANA> Predsednik vlade se je dopoldne sestal s predsednikom Zares Gregorjem Golobičem in predsednico LDS Katarino Kresal ter po srečanju ocenil, da je pogovor dal dovolj smernic in načrtov za nadaljnje delo.

Potrebne so temeljite reforme

Ostaja spoznanje, da so potrebne temeljite reforme, da bi zadržali konkurenčnost, je ponovil Borut Pahor. Med kratkoročnimi ukrepi, ki bi zagotovili vzdržnost javnih financ in pogoje za nadaljnjo rast gospodarstva ter padanje brezposelnosti, pa je omenil interventni zakon in rebalans proračuna. Po neuradnih informacijah bi DZ slednjega lahko obravnaval že na julijski seji.

Dokončne odločitve predsedniki koalicijskih strank še niso sprejeli, premier pa pred tem od finančnega ministrstva pričakuje izračun, “kako je mogoče pametno investirati davkoplačevalski denar”, da bi ohranili gospodarsko rast in padanje brezposelnosti ter zadržali relativno socialno povezanost.

Pahor nova pogajanja napoveduje že za petek

Po navedbah ministrstva za finance ima vlada že oblikovano oceno dodatnega potrebnega varčevanja in že pripravlja ukrepe ter se usklajuje s pristojnimi ministrstvi. Tudi v prihodnje pa naj bi sledila ciljem, določenim v programu stabilnosti.

Premier je zagotovil, da se bodo o ukrepih posvetovali s socialnimi partnerji. V četrtek naj bi vlada že sklenila, ali naj še ta mesec v DZ pošlje interventni zakon in rebalans, ali morda tudi samo rebalans proračuna. Že v petek pa naj bi se vlada - tako predlaga Pahor - sestala z vrhom socialnih partnerjev na novem krogu pogajanj.

V Zares kritični do interventnega zakona

Največ pomislekov do interventnega zakona naj bi imeli v Zares. Vodja strankine poslanske skupine Franco Juri je povedal, da je slišal, da ga je premier že umaknil. Zakonu pa nasprotuje tudi ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, ki zanj “ne vidi razumnega razloga”. Dejala je celo, da ima premier na voljo njen odstop, če bi to omogočilo premik v pravo smer.

Namesto interventnega zakona bi bilo po mnenju ministrice treba dosledno preveriti dosedanje varčevalne zaveze vlade od leta 2009 dalje, saj da jih nekatera ministrstva niso dosledno realizirala. Največje rezerve pa so po njeni oceni pri nabavi osnovnih sredstev in blaga.

“S skrbnim varčevanjem na tem področju smo sposobni že letos poiskati 500 milijonov evrov,” je dejala. Opozorila je tudi, da plače javnih uslužbencev tokrat ne morejo biti “na vrsti, saj so že tretje leto zapored zamrznjene”.

Referendum tudi o interventnem zakonu?

Če pa se bo vlada odločila predlagati interventni zakon, se lahko zgodi, da bo tudi ta pristal na referendumu. Kot pojasnjuje pravni strokovnjak Miro Cerar, je interventni zakon po formalni plati enak vsem ostalim in tudi nanj je možno vložiti veto in zahtevo za referendum.

“Če prav razumem, bi vlada želela s takim zakonom uvesti nujne varčevalne ukrepe v dobro javnih financ. To pa je vsebina, ki bo zagotovo prizadela določene poklicne ali politične skupine in če bo vlada naletela na nestrinjanje, bomo spet v isti situaciji, kot smo bili sedaj,” je še dodal Cerar.

Semolič: vlada bi z interventnim zakonom naredila veliko napako

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je menil, da bi vlada naredila veliko napako, če bi z interventnim zakonom posegla zaradi kaznovanja in užaljenosti, ker so volivci na referendumu pokojninsko reformo zavrnili.

Po mnenju ekonomistov bi se učinki pokojninske reforme, če bi začela veljati, poznali šele prihodnje leto, zaradi padca zakona na referendumu tako ni utemeljenega razloga za interventni zakon, je poudaril Semolič.

Na interventni zakon ne bi zlahka pristali niti sindikati javnega sektorja. To je že v nedeljo poudaril vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Dušan Miščević. Prav tako je bil do vladne namere kritičen predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.

Do zakona kritična tudi Stranka mladih - zeleni Evrope

Oglasili so se tudi v Stranki mladih - zeleni Evrope, ki prav tako ostro nasprotujejo “maščevanju vlade nad državljani ter višjim obremenitvam pokojnin, socialnih transferjev in plač zaposlenih”.

Vladi, resornim ministrstvom in DZ predlagajo sprejetje takšnega interventnega zakona, v katerem bi država za vzdržnost pokojninskega sistema prerazporedila 300 milijonov evrov. Predlagajo, da bi 200 milijonov črpali iz obrambnega proračuna, 50 milijonov bi preusmerili iz proračunske rezervacije finančnega ministrstva, prav toliko pa bi vzeli prometnemu ministrstvu.

STA