Še zadnja sezona po starem
V Ilirski Bistrici obvoznica, med Dolenjo Trebušo in Želinom pa rekonstrukcija štirih kilometrov nevarne cestne trase. To sta dve večji naložbi v državne ceste, ki ju s pomočjo evropskega denarja izvaja direkcija za ceste. Do avgusta oziroma maja prihodnjega leta, ko bodo dela končana, bo posodabljanje terjalo tudi precej potrpežljivosti domačinov.
LJUBLJANA > V sklopu gradnje ilirskobistriške obvoznice, ki bo mesto razbremenila tranzitnega prometa proti Hrvaški, je že zgrajeno krožišče pri trgovskem središču Mikoza, v drugi fazi del, ki naj bi bila končana do avgusta 2015, pa poteka gradnja glavne cestne trase ob železnici in mimo tovarne Lesonit.
Kmalu zapora mostu pri Rečici
Celotna vrednost investicije, ki jo v pretežni meri financira EU, je 16,5 milijona evrov, od tega bodo gradbena dela na glavni trasi stala 11,4 milijona evrov.
Irena Zore Willenpart, vodja vseh projektov, ki na republiški direkciji za ceste potekajo s pomočjo denarja EU, našteva, da bo hrvaško podjetje GP KRK zgradilo približno 2,5 kilometra nove ceste, nov podvoz pod železniško progo, nov podhod za pešce in kolesarje. Obnovili bodo tudi most proti Rečici, zgradili dva nova objekta (manjši mostiček in propust). Vzdolž obvoznice bodo potekali pločniki, v sklop gradnje obvoznice pa sodijo tudi prestavitve komunalnih vodov, pasivna protihrupna zaščita približno 20 objektov ob cesti in rušitve osmih zgradb - med njimi je nekaj stanovanjskih -, ki jih prečka trasa.
Direkcija za ceste pa že dalj časa opozarja, da nima dovolj denarja za vzdrževanje in redno obnavljanje skoraj 6000 kilometrov državnih cest in za prihodnji teden pričakuje odgovor na svoje zadnje javno opozorilo na to temo. Ker pred nekaj tedni je na svojem spletišču objavila, da bo s prvim julijem morala nehati opravljati temeljno vzdrževanje cest, če ji ne bodo ustrezno povečali proračuna. Kot so pojasnili v direkciji, pod tem pojmujejo vse od krpanja največjih udarnih jam na voziščih, preko popravljanja varovanih ograj in polomljenih prometnih znakov, do celo tako “vsakodnevnih” opravil, kot so čiščenje nanosov blata in peska s cest po dežju, odstranjevanje vej ali dosipanje peska na bankine. Gre torej za dela, ki jih vozniki niti ne opazijo, ki se zdijo samoumevna.
Domačinom in voznikom tovornjakov utegne veliko nevšečnosti povzročati obnova mostu čez Reko pri Rečici.
Most naj bi začeli širiti poleti, dela pa bodo trajala dva do tri mesece. Lokalni promet bo v tem času potekal po obvozu prek Kosez, tovorni pa bo za ta čas izgubil povezavo med Ilirsko Bistrico in Podgradom. “V načrtu smo imeli montažni most, ampak smo dobili negativno mnenje republiške agencije za okolje,” pojasnjuje Irena Zore Willenpart. Na agenciji naj soglasja ne bi dali, ker da gre za poplavno območje.
Dela na najslabšem delu keltike
Dela s pomočjo evropskega denarja potekajo tudi v dolini reke Idrijce, med Dolenjo Trebušo in Želinom. Na 13-kilometrski trasi bodo do maja prihodnjega leta obnovili štiri kilometre, ki so v najbolj kritičnem stanju.
Vrednost celotne naložbe je 9,7 milijona evrov. Od tega bo šlo za gradbena dela, ki jih izvaja češko podjetje OHL ŽS, 7,2 milijona evrov. Poleg rekonstrukcije vozišča bodo gradbinci na štirikilometrskem odseku postavili še šest mostov, dva kilometra opornih zidov, zgradili tri pare avtobusnih postajališč in uredili kilometer brežin.
Obnova tega dela keltike bo izboljšala glavno povezavo zgornjega Posočja z Ljubljano ter tudi določenih predelov Cerkljanskega. “To je najslabši del ceste proti Ljubljani in prav zato se nekateri tja iz zgornjega Posočja raje peljejo po bistveni daljši poti preko Nove Gorice in avtoceste. Zlasti pa se Ljubljančani tako pripeljejo v Tolmin,” pravi vodja oddelka za okolje in prostor pri tolminski občinski upravi Miran Drole.
Ovinkasti odsek med Trebušo in Želinom je zdaj ena glavnih ovir na tako imenovani četrti razvojni osi, presoja sogovornik, veliko oviro pa bo, če oziroma ko bo, odpravil tudi predor med Cerknim in Gorenjsko. Nastaja pa še državni prostorski načrt za preureditev keltike med Trebušo in Slapom ob Idrijci, našteva Drole, ki pa ima, sodi, vseeno manj teže kot obnova odseka od Trebuše proti Cerknemu, ki je daljši in nevarnejši.
Kar je pri tem ključno, razlaga tako: “Pomembno je, da se bosta potem tam lahko srečala dva tovornjaka, zdaj pa se še tovornjak in avtomobil ne moreta srečati. Ovinki so zelo ostri. Tudi prehiteti tovornjak je tam težko.” Ko bo pretočnost ceste večja, zaključuje Drole, se bo hkrati moč po njej hitreje peljati.
JANA KREBELJ
AMBROŽ SARDOČ
