Šefi strank o zlatem pravilu

LJUBLJANA> Vlada je izhodišča za spremembe ustave že pripravila, javnosti pa bodo predlog predstavili po uskladitvi z vsemi strankami v DZ.

Zlato pravilo je tudi temelj pogodbe o fiskalnem paktu, ki so jo v petek v Bruslju podpisali voditelji vseh članic EU z izjemo Češke in Velike Britanije. Pogodba, ki jo morajo v vsaki od podpisnic še ratificirati, naj bi dolgoročno okrepila proračunsko disciplino in pomagala preprečiti krize v prihodnje.

Temelj pogodbe je zlato pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku. Pogodbenice ga bodo morale prenesti v nacionalne zakonodaje najpozneje v roku enega leta od uveljavitve pogodbe, pri čemer so zaželene ustavne določbe.

V predlogu ni zgornje meje dolga

V predlogu spremenjenega 148. člena ustave, s katerim bo Slovenija določila v ustavi zlato fiskalno pravilo o uravnoteženih javnih financah, ni določena višina dolga. Iz predloga izhaja, da se je vlada izognila določitvi višine dolga, ki ga država ne sme preseči, zato tudi niso določene sankcije za kršitev zlatega fiskalnega pravila.

Da bi v Sloveniji zlato pravilo zapisali v ustavo, so se predsedniki parlamentarnih strank dogovorili že v času mandata prejšnje vlade, ki jo je vodil Borut Pahor. Takrat višine dolga, ki ga država ne bi smela preseči, še niso določili, kot še dopustno zgornjo mejo pa se je najpogosteje omenjalo 48 odstotkov BDP.

Finančni minister Janez Šušteršič je v sredo povedal, da je vlada že oblikovala izhodiščni predlog za pripravo fiskalnega pravila, ki naj bi ga zapisali v ustavo, na uskladitev predloga med prvaki vseh parlamentarnih strank pa da ne bo treba dolgo čakati.

GZS tudi za zgornji prag javne porabe

Zatem bo stekel postopek sprememb ustave v DZ. Večina strank je že napovedala, da se ji zdi zlato pravilo sprejemljivo, medtem ko v Gospodarski zbornici Slovenije opozarjajo, da za znižanje javnega dolga ne zadošča le njegova omejitev, ampak je treba nujno ob tem določiti še zgornjo mejo dopustne javne porabe. Sindikati spremembam ustave nasprotujejo.

V Sloveniji je javni dolg v času krize tako kot v večini drugih držav naraščal, a je pod 60 odstotki, ki jo kot zgornjo dopustno mejo določa pakt o stabilnosti in rasti. V letu 2011 naj bi po napovedih znašal nekaj čez 43 odstotkov BDP.

Omejevanje zadolževanja države z uvedbo zlatega pravila sicer državi nalaga, da v času gospodarske rasti ustvarja presežke, ki so približno enaki primanjkljajem v obdobju recesije (izravnan saldo strukturnega primanjkljaja). Strukturni primanjkljaj velja za izravnanega, če na letni ravni ne preseže 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda.

V petek podpisana pogodba o fiskalnem paktu bo sicer začela veljati, ko jo bo ratificiralo 12 članic območja evra. Z njo naj bi preprečili, da bi si države, kot je denimo Grčija, nikoli več ne mogle nagrmaditi ogromnih dolgov.

“Ko bo pogodba začela veljati, bodo njeni učinki globoki in dolgoročni,” je prepričan predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. STA

Minister Šušteršič je prepričan, da bodo parlamentarne stranke hitro uskladile predlog zlatega fiskalnega pravila