Šefic: Pri Rigoncah približno kilometer, pri Gibini pa pol kilometra ovir na meji

LJUBLJANA > Kot je na novinarski konferenci še povedal Boštjan Šefic, je namestitev tehničnih ovir za zdaj predvidena za pol leta. Kje vse jih bodo namestili, ni želel razkriti.

Ponovil je, da so ovire na meji namenjene predvsem kanaliziranju migracijskega toka na ključne točke, na katerih lahko pristojni sprejemajo migrante ter tako preprečujejo njihovo morebitno razpršenost in prestopanje meje na območjih, ki za to niso primerna.

S tem po njegovih besedah lajšajo delo policistom, pripadnikom civilne zaščite, prostovoljcem in humanitarnim organizacijam, prav tako pa bo lažje migrantom, ki bodo lahko na sprejemnih točkah ustrezno oskrbljeni.

Pojasnil je, da so ukrepi, s katerimi so začeli zjutraj, v skladu z zakonom o nadzoru državne meje, ki določa, da se lahko uporabijo, če bi lahko bili ogroženi varnost ter javni red in mir. Kot je poudaril, si namreč ne moremo dovoliti nadaljnje razpršenosti migrantov po zeleni meji.

Ob tem je Šefic napovedal, da bodo intenzivirali pogovore z drugimi državami, da bi tok migrantov poskušali uravnavati. V južnem delu migracijskega toka je po njegovih besedah veliko migrantov, prav tako z otokov še vedno prihajajo na kopno.

V zahodnem balkanskem migracijskem toku je ta čas položaj v mejah normalnega oziroma povprečnega stanja, dnevno število migrantov, ki prihajajo k nam, je približno 8000. V naslednjih dneh pa je pričakovati nekoliko več migrantov, je pojasnil Šefic.

Kot je navedel, je danes do 14. ure v Slovenijo vstopilo 4360 migrantov, a pričakujejo še nove vlake in avtobuse. Skupna številka migrantov je že presegla 181.000, 79 jih je zaprosilo za mednarodno zaščito.

Šefic je dodal, da so sicer tudi odhodi migrantov iz države v mejah običajnih. Zato po njegovih besedah lahko govorimo o normalnih razmerah, “čeprav gre za velike številke in ni situacija zaradi tega nič bolj enostavna”.

Grošelj: Ograja na meji dokaz pomembnih procesov v svetu in EU

Ograja iz bodeče žice, ki jo Slovenija postavlja na zeleni meji s Hrvaško, je na eni strani dokaz poloma skupne evropske azilne in migracijske politike, na drugi pa dokaz, da se v širši mednarodni skupnosti kot v EU dogajajo pomembni procesi, ki bodo očitno privedli do Evrope več krogov, je danes ocenil politični analitik Klemen Grošelj.

Kot je pojasnil, znotraj EU ne bomo imeli več le delitve na države schengna in tiste, ki to niso, temveč več različnih “okrepljenih in manj okrepljenih sodelovanj”. Politično gledano je ograja znak, da je Slovenija ostala znotraj ožjega kroga v EU, je ocenil.

Čeprav je Grošelj ograjo pričakoval, je zelo razočaran, da imamo na našem prostoru znova žice, saj gre po njegovem za dokaz zloma politike zadnjih 70 let, ko si nismo želeli ograj.

Z vidika Slovenije je postavitev žice po mnenju Grošlja ukrep, ki nas umešča v srednjeevropski prostor. V prvi fazi je to poskus kanaliziranja begunskih tokov na točno določene točke, dolgoročno pa naj bi imel tudi “odvračalni učinek” v smislu, da bi se število beguncev postopoma zmanjševalo in da bi se balkanski tok na koncu popolnoma ustavil ali preusmeril v drugo smer. Pri slednjem Grošelj vidi dve možnosti: preusmeritev preko Albanije in Jadrana v Italijo ter postavitev ograje v Grčiji, s čimer bi beguncem preprečili vstop v EU.

Gre za poskus začetka verižne reakcije, da bi vse države na balkanski poti začele omejevati prepustnost svojih meja, meni Grošelj. V končni fazi bi begunci obupali nad tem, da bi skušali priti v EU.

Razlog za odločitev Slovenije za postavitev ograje Grošelj vidi v jasni in dokaj usklajeni politiki. “Kot imamo nenapisano politiko humanitarnih koridorjev, tako bomo imeli zdaj politiko zapiranja meja”.

Sporočilo Avstrije, da razmišlja o tehničnih ovirah na meji s Slovenijo, je bilo po Grošljevih besedah jasno sporočilo vsem državam na balkanski poti in Slovenija je pristopila k temu, da bo začela zapirati lastne meje, ker smo se bali, da bi se zaprla naša severna meja, begunci pa bi se nakopičili na našem ozemlju. “V izogib temu smo očitno v kooordinaciji z Avstrijo in Nemčijo sprejeli odločitev o omejevanju prepustnosti meje”.

Grošelj je ob tem spomnil, da je Nemčija sporočila, da bo dnevno sprejemala do 6000 beguncev. Slovenija bo sledila politiki: kolikor ljudi bo iz države izstopilo, toliko jih bo lahko vstopilo.

Z žico se po mnenju Grošlja kaže tudi kompleksnost trenutnih razmer na Balkanu. Na eni ravni imamo vrsto odprtih vprašanj med državami. Obenem pa se v regiji pojavljajo trije bloki. Prvi je srednjeevropski pod vodstvom Nemčije, v katerem so Nemčija, Avstrija, Slovenija in do neke mere Madžarska. Drugi je blok pod vodstvom ZDA, tretji geopolitični blok pa se oblikuje v Srbiji v odnosu do Rusije.

“Žica je po eni strani tudi odraz blokovske delitve,” ocenjuje Grošelj, ki v isti sapi opozarja, da še nismo tako daleč kot v času hladne vojne. Kakšno vlogo bo pri tem imela ograja na slovensko-hrvaški meji, bo pokazal čas. “Vsekakor ne bo najbolj pozitivna”.

Slovensko-hrvaški odnosi bodo po Grošljevi oceni v prihodnje odvisni od tega, kje bo Slovenija postavila žico, kako bo s prevozom beguncev. Kaj bo slovenska zgornja meja sprejemanja 6000 beguncev dnevno povzročila na Hrvaškem, Grošelj ne more napovedati.

Drugi pomemben moment pa je po njegovem napoved Nemčije o izvajanju dublinske uredbe oziroma vračanju migrantov v države na balkanski poti. To pomeni, da bi Slovenija vračala migrante na Hrvaško, kar bi znova privedlo v zaostritev odnosov.

“Po zelo slabem scenariju lahko pride do zaostritve odnosov na celotni balkanski poti, od Slovenije do Grčije. Ne moremo pa niti izključiti možnosti, da bi obenem prišlo do eskalacije drugih odprtih vprašanj,” meni Grošelj.

To je po njegovem mnenju potencialno tveganje, na katerega bo morala biti pozorna tako vlada kot politika na splošno. Kako se bo zadeva razvijala, pa je odvisno tudi od poteka dogodkov na terenu, predvsem od števila beguncev.

Za Slovenijo je prednost, da bo ograja razbremenila sistem nadzora naše južne meje, po drugi strani pa bo nujnih več prisilnih sredstev za nadzor meje v primeru večjega pritiska na mejo. To je dvorezni meč, je še menil Grošelj.

Latvijski in avstrijski policisti okrepili slovenske policijske vrste

Skupno 51 tujim policistom, ki zaradi povečanih migracij že pomagajo slovenskim kolegom samo na območju Policijske uprave (PU) Maribor, se je danes pridružilo še 20 latvijskih in sedem avstrijskih policistov. Kot je ob sprejemu v Gruškovju dejal Branko Viher s PU Maribor, s tujimi policisti pri delu na terenu zelo dobro sodelujejo.

Vodja sektorja uniformirane policije PU Maribor Branko Viher je v izjavi novinarjem na območju sprejemnega centra za begunce v Gruškovju pojasnil, da bodo policisti iz Latvije v naslednjih dneh in tednih slovenskim kolegom pomagali pri opravljanju nalog zaradi povečanih migracij beguncev na območju severovzhodne Slovenije.

Po današnjem uvodnem izobraževanju, na katerem so jih seznanili s pravicami in nalogami ter jih orientirali v prostor, kjer bodo opravljali naloge, bodo v četrtek zjutraj že začeli z delom. Pomagali bodo na območju sprejemnih centrov za begunce Gruškovje in Središče ob Dravi ter v nastanitvenem centru v Šentilju. Prav tako bodo pomagali pri varovanju državne meje.

Po podatkih PU Maribor na območju te uprave svoje naloge že opravlja šest avstrijskih, 20 slovaških, 20 madžarskih in pet francoskih policistov, v prihodnjih dneh pričakujejo tudi pomoč iz Italije.

Kot so danes pojasnili na Generalni policijski upravi, je poleg teh tujih policistov na območju PU Maribor trenutno na območju PU Novo mesto pet policistov iz Nemčije, 20 iz Litve, 25 iz Estonije in 20 iz Češke, na območju PU Murska Sobota pa policistom pri delu pomaga 32 policistov iz Madžarske.

Do konca tedna med drugim na policiji pričakujejo še dodatne policiste iz Nemčije, dogovarjajo se tudi za prihod policistov iz Italije, v dveh tednih verjetno tudi iz Romunije.

STA