Semolič: Strategija upravljanja naložb nov korak k izgubi suverenosti

LJUBLJANA > ZSSS zato zahteva “pomembne popravke”: več strateških in pomembnih naložb ter ukrepe za dvig kulture korporativnega upravljanja.

Predlagana strategija ne predstavlja strategije za zagotovitev kakovosti na tem področju, temveč strategijo prodaje, pri čemer osrednji kriterij ostaja kupnina, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril prvi mož zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Tisti, ki so sestavili zadnjo različico dokumenta, po njegovih besedah ne želijo odstopiti od uveljavljene slabe prakse. Analiz učinkov predvidenih prodaj na zaposlene, okolje in gospodarstvo na splošno ni, je opozoril.

Semolič: VladaMira Cerarja bi morala popraviti napake, storjene s sprejemom privatizacijskega seznama 15 podjetij

Kot je spomnil, so v ZSSS aprila podali več predlogov, a ti v dokumentu niso upoštevani.

V tej luči se je najprej obregnil ob predlagano klasifikacijo državnih naložb, ki da bi morala Zavarovalnico Triglav trajno, in ne le začasno umestiti med strateške naložbe. Ta naložba je vezana na “stabilnost pokojninskega sistema in se ne smemo igrati z njo”, je dejal. Status strateške naložbe bi morala imeti tudi Pozavarovalnica Sava, je navedel.

Moti ga še, da predlagana klasifikacija ne omenja podjetij, kot sta Telekom Slovenije in Cinkarna Celje, ki tako ostajata v prodajnem postopku. Vlada Mira Cerarja bi morala popraviti napake, storjene s sprejemom privatizacijskega seznama 15 podjetij, je menil.

Razvite države Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) imajo v lasti sedem odstotkov industrijskega sektorja, je v zvezi s cinkarno opozoril Semolič. Od ZDA nihče ne zahteva prodaje deleža v avtomobilskem velikanu General Motors, zato se tudi od Slovenije ne bi smelo zahtevati prodaje dobrih industrijskih podjetij, verjame.

Ohranili bi vsaj eno banko

Poleg tega bi v ZSSS med strateškimi naložbami ohranili vsaj eno banko, ki bi bila v podporo gospodarstvu doma in za nastope v tujini.

Kritični so tudi, ker se lahko glede na predlagani dokument pri določenih strateških naložbah, ki imajo v lasti infrastrukturo, minimalni delež zniža pod 50 odstotkov in eno delnico ter ker je razpršeno lastništvo pogoj le za nekatera pomembna podjetja.

Sindikati so se zaman zavzemali tudi za okrepitev vloge Ekonomsko-socialnega strokovnega odbora (ESSO) pri Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki naj bi bil pomemben vzvod za zaščito interesa zaposlenih, ter spremembe prevzemne zakonodaje, ki bi onemogočile izčrpavanje podjetij.

Strateška napaka dokumenta pa je po oceni predsednika največje sindikalne centrale vezana na porabo kupnin. Sindikati so zahtevali, da te ne bi smele biti namenjene za tekočo porabo, temveč investicije za nova delovna mesta, v 10 odstotkih pa za demografski sklad.

“Strahovita moč” vodstva SDH

Med cilji upravljanja državnega premoženja naj medtem ne bi smel biti predviden samo “nek koeficient, ki dokazuje dobičkonosnost kapitala, temveč tudi ohranjanje in nastajanje novih delovnih mest”.

Semoliča jezi tudi, da ni predvidenih ukrepov za dvig kulture korporativnega upravljanja, torej na področju vloge uprav in nadzornih svetov. “Strahovito moč” vodstva SDH, ki upravlja z milijardnim premoženjem, je treba omejiti z varovalkami oziroma določenimi pooblastili DZ in ESSO, je pozval.

ZSSS zato zahteva “pomembne popravke” dokumenta. Potrebne so spremembe, ki bodo povečale število strateških in pomembnih naložb na račun portfeljskih in spremembe, ki bodo preprečile vpliv lobistov, je povzel sindikalist. “Na področju upravljanja so potrebne sistemske spremembe,” je sklenil.

STA