Senca, voda in prošnje za dež
Po izjemno vročem koncu prejšnjega tedna bomo prihajajoči vikend postavljeni pred novo vročinsko preizkušnjo. V soboto in nedeljo se bo živo srebro v osrednjem in vzhodnem delu države vnovič povzpelo na 38 stopinj Celzija na pičlo stopinjo manj pa na Goriškem. “Zavidljivih” 35 stopinj bodo imeli samo ob morju, kjer pa so požarno ogroženi še bolj kot v ostalih delih Primorske.
PRIMORSKA > “Morje, ki je imelo včeraj na površju 27 do 28 stopinj, ohlaja ozračje nad Istro,” pojasnjuje Andrej Pečenko, vremenoslovec Agencije RS za okolje (Arso). Da sta si vročinska vala skoraj na las podobna, ni naključje. “Tudi ta val bo prišel iz jugozahodnega Sredozemlja, z območja Alžirije. Morda bomo tokrat imeli le za spoznanje bolj suho vročino.”
V ponedeljek naj bi se za dve stopinji ohladilo, v sredo in četrtek pa spet segrelo. Alpe bi utegnilo zmočiti že konec tega tedna, kdaj bo južno Primorsko, pa za zdaj lahko samo ugibamo. Vendar so vremenoslovci tudi za lansko poletje opozarjali, da je bilo drugo najtoplejše v zadnjih 160 letih (bolj vroče je bilo le že omenjeno poletje 2003, ko je bilo tudi pomanjkanje padavin marsikje rekordno). Vročinski val je Balkan in Sredozemlje tedaj zajel med 21. in 25. avgustom, na vzhodu se je ogrelo na 38 stopinj. O vročem in suhem avgustu smo pisali tudi leta 2011. Suho je ostalo vse do oktobra.
Prav rekordno letos menda ne bo
Ker bo to skupaj naneslo kar precejšnje število izjemno vročih dni, s 35 stopinjami in več, Pečenko dopušča možnost, da bomo to poletje zabeležili tovrstni rekord, vsaj v notranjosti države. Kljub temu naj ne bi presegli najbolj vročega dne pred desetimi leti, ko so v novi Gorici izmerili 37,8 stopinje (4. avgusta) in dan zatem v Portorožu 36,9 stopinje.
Ker pa letos že vseskozi skačemo iz ekstrema v ekstrem in je bila pred zdajšnjo sušo izrazita moča, je to za živa bitja zelo obremenjujoče. Inštitut za varovanje zdravja opozarja, da visoke temperature najbolj prizadenejo otroke do četrtega leta in starejše od 65 let, pa tudi kronične bolnike, tiste z duševnimi motnjami, s čezmerno telesno težo in ljudi, ki delajo na prostem. Daljše obdobje visokih temperatur lahko povzroči kožne izpuščaje, utrujenost, vročinske krče, motnje zavesti, vročinsko izčrpanost in vročinsko kap.
Veliko vode!
Odrasli potrebujejo dva do 2,5 litra tekočine dnevno, najbolje vode (do enega litra jo zaužijejo s hrano), otroci pa od litra do litra in pol. Preveč hladno pijačo odsvetujejo. Piti je najbolje še pred občutkom žeje, saj se ta pojavi, ko je v telesu že enoodstotna izsušitev. Bolj kot sončenje pa zdravstveno osebje za prihodnje dni priporoča senčenje, še zlasti med 11. in 16. uro.
MIRJANA CERIN