Sence nad vlado v senci

LJUBLJANA > V politični osir je SDS dregnila s tem, da je vanjo kot predsednika odbora za obrambo vključila Aleša Hojsa iz NSi in proti pričakovanjem na mesto predsednika zunanjepolitičnega odbora namesto nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla postavila evropskega poslanca Milana Zvera.

“SDS nima dovolj kadrov”

> Rupel je reagiral tako, da je iz SDS nemudoma izstopil. Omenjeno funkcijo v stranki je pričakoval, saj so ga, kot pravi, vprašali, ali bi jo prevzel. Za kasnejšo odločitev je izvedel iz medijev. Meni, da je Janez Janša iz nedavnega intervjuja za revijo Reporter razbral, da je premalo pravoveren.

Na imenovanje Hojsa so se v NSi seveda odzvali. Po porazu na volitvah (za predsednico je bila izvoljena zmernejša Ljudmila Novak), je sicer ostal v stranki, vendar vztrajal pri tesnejših vezeh z Janšo. Ljudmila Novak, ki se zavzema za od SDS neodvisno stranko, ga iz stranke ne meče, med člani pa prevladuje mnenje, da bi moral Hojs izstopiti. “Očitno SDS nima dovolj svojih kadrov in zato potrebuje člane NSi,” je bila pikra predsednica NSi. Verjetno pa je le vprašanje časa, kdaj bo Hojs, ki ga je Janša imenoval tudi v upravni odbor svoje bodoče medijske hiše, tako ali drugače NSi zapustil.

Dokaj očitno je, da Janša stranko SDS prenavlja. Da NSi po objavi poročila protikorupcijske komisije leta 2013 za razliko od DL, SLS in Desusa ni izstopila iz njegove vlade, očitno ni bilo dovolj. Struja Ljudmile Novak je kmalu zaznala, da si Janša kani njihovo stranko podrediti. NSi je svojo vlado v senci sestavila že januarja letos. Aprila je zavrnila Janšev predlog za skupno oblikovanje tega strokovnega telesa in predlagala projektno sodelovanje strokovnih odborov. Odziva iz SDS ni bilo in zdaj smo pri dveh senčnih vladah.

Radikalno ali običajno

Izstop Dimitrija Rupla iz SDS je dokaj odmeven dogodek. Ob tem velja spomniti na odhod Iva Hvalice. Bil je namreč vplivno ime stranke, tudi njen podpredsednik in poslanec. Nezadovoljen z načinom izvolitve organov stranke leta 2001 na kongresu v Celju je iz nje izstopil. “Končno so začeli tudi drugi ugotavljati, kar sem sam že zdavnaj ugotovil: SDS se je skrajno radikalizirala. Zanimivo je bilo ravnanje obeh slovenskih radikalnih strank ob sprejemanju fiskalnega pravila. Tako desna SDS kot leva ZL svojih stališč nista znali pojasniti,” nam je povedal Hvalica.

Precej drugače razmišlja politični analitik Matevž Tomšič. “Sestava SDS-ove 'vlade v senci' v personalnem smislu ni kakšno veliko presenečenje. Tudi imenovanje člana druge stranke, se pravi NSi, vanjo ni nekaj novega, saj se je to dogajalo tudi že v preteklosti - tako da ne verjamem, da gre za premišljen odmik od te stranke. Ne nazadnje je SDS ponudila NSi sestavo skupne vlade v senci. Tudi zbližanje s to stranko pred naslednjimi volitvami je še vedno možno, vendar je to odvisno od obnašanja vodstev obeh strank. V bližnji preteklosti so eni in drugi potegnili določene nepotrebne in nepremišljene poteze, zaradi katerih je prišlo do 'ohladitve' odnosov,” meni Tomšič.

Ne strinja se s tistimi, ki ocenjujejo, da se SDS radikalizira: “Govoriti o SDS kot radikalni stranki je vsaj v programskem smislu neprimerno, saj gre za članico največje evropske politično skupine, Evropske ljudske stranke, ki združuje stranke zmerne desno-sredinske usmeritve in ki je glavni motor evropskega povezovanja. Za razliko od kakšne druge slovenske parlamentarne stranke SDS ne goji pozitivnih simpatij do kakšnega od nedemokratičnih režimov. Bi pa bilo zaželeno, da bi se ta stranka bolj fokusirala na ukvarjanje z ključnimi razvojnimi tematikami,” je še povedal Matevž Tomšič.

DAVORIN KORON