Šest Primorcev z vsemi točkami
Za maturante se je včeraj končalo obdobje negotovosti, saj so si lahko že od petih zjutraj prek spleta ogledali rezultate mature. Generacija je bila nekoliko uspešnejša od predhodne, a minister poleg čestitk maturantom rezultate uporablja tudi za utemeljevanje potreb po spremembah v šolstvu.
LJUBLJANA > Splošno maturo je uspešno opravilo dobrih 93 odstotkov gimnazijcev, poklicno pa nekaj več kot 91 odstotkov dijakov poklicnih srednjih šol. Spet se je pokazalo, da se pri zrelostnem izpitu bolje izkažejo dekleta, saj je med tistimi, ki so dosegli najboljše rezultate, tretjina maturantov in dve tretjini maturantk.
Med maturanti primorskih gimnazij in srednjih šol je bilo šest takih, ki so na maturi dosegli vse točke. Pri splošni maturi je to uspelo Luki Pavlinu iz Nove Gorice in Ani Šemrov iz Sežane. Pri poklicni maturi so vse točke zbrali Kristjan Bauer in Ula Umek iz Postojne ter Anja Kobal iz Ajdovščine in Katja Lešnik iz Kopra.
Preveč zaposlenih
Maturantov, ki so pri splošni maturi zbrali več kot 30 od 34 možnih točk, je letos 378 (lani 335). Najboljših med najboljšimi, ki so dosegli prav vse točke, je 31 (lani 16). Na poklicni maturi je zlatih maturantov 164 (lani 147), od teh je prav vse točke zbralo 37 kandidatov (lani 29).
Minister za šolstvo Žiga Turk je rezultate, zlasti podatke o številu maturantov, uporabil za utemeljevanje potreb po spremembah v šolstvu. Število maturantov, ki so opravljali splošno maturo, se je v zadnjih štirih letih zmanjšalo za 14 odstotkov, z 8779 na 7581. “To izhaja iz demografskega padca in jasno postaja, da zmanjšanje šolske populacije terja tudi prilagoditev struktur in zaposlitev v izobraževanju,” je poudaril. Tega vprašanja se na ministrstvu lotevajo “z veliko previdnostjo in občutljivostjo, vendar je vsakomur jasno, da ob takem padanju števila dijakov ne more ostati vse nespremenjeno”.
Tudi v poklicnih srednjih šolah se zmanjšuje število dijakov, kar ogroža nekatere programe, ki so za Slovenijo pomembni. “Eden temeljnih namenov združevanja poklicnih srednjih šol je ohranjanje deficitarnih poklicev,” je poudaril.
Minister je za sprejemne izpite
Tudi letos bo država na univerzah razpisala približno 25.000 vpisnih mest, čeprav populacija maturantov ne presega 20.000. “Vsi statistični podatki, da vendarle vpisujemo v visokošolske programe velik del populacije, ki teh programov ne zmore,” na potrebo po racionalizaciji števila vpisnih mest, opozarja Turk.
Med bodočimi spremembami pri prehajanju dijakov na fakultete je minister omenil še spodbujanje fakultet, naj se pri selekciji bodočih študentov poslužujejo sprejemnih izpitov. Selekcija študentov predvsem na osnovi maturitetnega spričevala ni najbolj modra, saj daje preveliko težo le eni strnjeni seriji izpitov z različnih področij. Za vse maturante, ki dvomijo v pravilnost ocenjevanja, zdaj tečejo roki za vpogled v izpitne pole. Državni izpitni center (Ric) je letos prvič izvedel tudi kontrolna ocenjevanja pri tistih dijakih, ki so bili do dva odstotka pod mejo za zadostno oceno. Po besedah v. d. direktorja Rica Darka Zupanca želijo z dodatnim kontrolnim ocenjevanjem kar se da zmanjšati možnost za napake.
JANA KREBELJ