Signali za odločitve so prihajali iz medijev
Kredita nihče ni mogel odobriti sam, za to sta bila vedno potrebna dva, je na današnjem zaslišanju pred preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu dejal nekdanji direktor centra NLB za velika podjetja Tomaž Jezerc.
LJUBLJANA > Klicev uprave NLB ali tretjih oseb ni dobival, signali za odločitve pa so prihajali iz medijev.
Jezerc, ki je od septembra 2007 do leta 2013 bdel nad direktorji in skrbniki kreditojemalcev v posameznih poslovnih centrih NLB, je danes v DZ potrdil, da se sicer čuti objektivno odgovornega za današnji položaj največje slovenske banke, da pa je tako odgovornih "verjetno še cel kup ljudi v hiši in zunaj nje".
Pojasnil je, da je belgijska KBC pred krizo zahtevala okrepitev dobička NLB, na slovenski trg pa so po vstopu Slovenije v EU prihajale nove banke, kar je praktično prepolovilo tudi obrestno maržo NLB. Posledično se je po njegovih besedah okrepil pritisk na povečanje količine kreditov in števila komitentov.
Na vprašanje predsednika komisije Marka Pogačnika (SDS), ali so zato potrdili kakšno posojilo, ki ga sicer ne bi, je odgovoril nikalno.
Nihče ni mogel sam odobriti kredita, saj sta bila vedno potrebna dva človeka, je še izpostavil Jezerc. Dodal je, da sta v primerih do 500.000 evrov izpostavljenosti po posameznem komitentu odločala skrbnik in pomočnik direktorja posameznega poslovnega centra, do treh milijonov evrov skrbnik in direktor posameznega poslovnega centra, do sedem, pozneje pa do 12 milijonov evrov direktor poslovnega centra in Jezerc sam, višji zneski pa so romali na kreditni odbor NLB.
Ob tem je bančnik poudaril, da sam ni bil član kreditnega odbora, saj da so tega, razen v času Boža Jašoviča, ki je bil na čelu NLB od jeseni 2009 do konca leta 2011, vedno sestavljali člani uprave banke.
Kadar komitenti niso več odplačevali kreditov po pogodbi, so lahko po Jezerčevih besedah ob potrditvi kreditnega odbora ali izvedli reprogram ali unovčili garancijo, pri čemer je slednje lahko zelo dolgotrajen postopek, povezan z izgubo.
V zvezi s sodelovanjem z Banko Slovenije je povedal, da je inšpektorje v pregled kreditnega portfelja od leta 2002 pošiljala različno pogosto, v zadnjem obdobju vsako leto. Ti so si izbrali določeno število komitentov, pregledali vse njihove podatke in na koncu podali pripombe. Do leta 2008 naj teh ne bi bilo veliko, pozneje pa se je to spremenilo, je navedel.
Kot je še zatrdil bančnik, klicev z uprave NLB v zvezi s krediti ni dobival, prav tako ne s strani koga tretjega. Ministre je srečeval zelo redko, signali za odločitve pa naj bi prihajali iz osrednjih medijev.
Danes je Jezerc v NLB zaposlen na področju za nestrateške dejavnosti oz. v t. i. interni slabi banki, kjer se ukvarja s tujimi komitenti.
Komisija bi morala danes po napovedih zaslišati tudi nekdanjega namestnika predsednika protikorupcijske komisije, zdaj direktorja centra NLB za skladnost poslovanja Roka Praprotnika, a se je ta opravičil.
STA