Simpson: Luka Koper bi se morala vključiti v jadransko-baltski koridor

KOPER> Slovenija si sicer prizadeva, da bi nov predlog jadransko-baltskega koridorja vključeval povezavo do koprskega pristanišča.

“Vključitev Luke Koper v jadransko-baltski prometni koridor ni pomemben le za Slovenijo, pač pa za celotno Evropo,” je na današnji novinarski konferenci ob obisku Luke Koper povedalBrian Simpson, ki je naklonjen predlogu Slovenije in dodatni vključitvi Luke Koper v jadransko-baltski koridor.

Jadranska pristanišča kot celota

Po njegovem mnenju je prednost Luke Koper v tem, da že sodeluje z italijanskimi pristanišči v severnem Jadranskem morju. “Pristanišča na Jadranu je potrebno gledati kot neko celoto, v prometno povezavo med Jadranom in Baltikom pa vključiti tudi hrvaška pristanišča, ki sedaj prav tako niso vključena vanj,” je še poudaril Simpson.

Severnojadranske luke med seboj tekmujejo, vendar tudi sodelujejo, kar je bistvena prednost tega območja, je še prepričan Simpson.

Izključeni iz ključnih trgov

Vzpostavljanje učinkovitega vseevropskega omrežja TEN-T se v EU izvaja prek prioritetnih projektov, skupaj jih je 30, Slovenija pa je skupaj s koprskim pristaniščem vključena v dva - železniško os Lyon-Trst-Divača/Koper-Divača-Ljubljana-Budimpešta-ukrajinska meja (tu je predvidena tudi izgradnja drugega tira, modernizacija obstoječe železniške proge in drugo) ter pri pomorskih avtocestah. Za Luko Koper so pomembni tudi drugi koridorji, saj se preko Maribora in Gradca povezuje proti severu s svojimi zalednimi tržišči. Financiranje teh projektov se izvaja po finančni shemi 2007-2013.

V baltsko-jadranski koridor, ki predstavlja podaljšanje koridorja do Jadrana, Slovenija in koprsko pristanišče nista vključena, saj ta poteka prek Avstrije in Italije. S tem je pristanišče izločeno iz povezave s ključnimi trgi - Avstrijo, Češko in Slovaško.

Država bi se morala aktivno vključiti

Po potrditvi na odboru za promet in turizem bodo predlog dokumenta predali v obravnavo Evropskemu parlamentu predvidoma letos, sprejemali pa ga bodo predvidoma septembra 2013. Za posodobitev prometnega koridorja bodo namenili precej denarja, govorijo o milijardah evrov, je povedal Simpson, gradnjo prometnega omrežja pa bo prednostno sofinancirala EU. Zato mora biti zraven tudi Slovenija, ki pa bo morala za dodatno vključitev v jadransko-baltski koridor tudi sama veliko narediti.

Briana Simpsona na obisku v Sloveniji spremlja evropska poslanka Tanja Fajon. Na novinarski konferenci je povedala, da je sedaj pravi čas za nove izboljšave predloga jadransko-baltskega koridorja. V Evropskem parlamentu si bodo prizadevali, da bodo v omenjeni dokument vključili tudi odsek med Ljubljano in Münchnom.

STA