Sindikati in delodajalci o pričakovanjih na področju delovne zakonodaje

LJUBLJANA> “Zdaj so vsi zelo medeni, ker je pač volilna kampanja. Pričakujemo, da se bo ta ton bistveno spremenil, ko bo določena opcija ustvarila koalicijo. Lahko se zgodi, da bo dialog drugačen, kot je zdaj, ko nas vsi vabijo in so z besedami prizanesljivi do sindikatov,” napovedi strank, da v delovno pravno zakonodajo ne bodo posegale samovoljno in grobo, komentira predsednik konfederacije sindikatov KS 90 Peter Majcen.

Počakati novo vlado

Kako se bodo sindikati opredelili do ukrepov na trgu dela, bo odvisno od tega, kaj bo ponudila nova vlada. Odhajajoča se je osredotočila na vzpostavitev varnega in prožnega trga delovne sile, kamor bi po njenem sodila fleksibilnost delovnega časa in uskladitev pravic med zaposlenimi v prekernih oblikah dela in zaposlenimi za nedoločen čas, vendar teh sprememb ni uspela izpeljati. Nasprotovanja je bila deležna zlasti napoved o znižanju odpravnin in krajšanju odpovednih rokov.

“Zdaj pričakujemo novo vlado, novega ministra in od njunega novega pristopa je odvisno, kako se bomo odločali sindikati,” pravi Majcen. Fleksibilnosti ne nasprotuje, vendar mora biti ta na ustrezen način podprta z varnostjo. V sistem varnosti bi lahko sodil sklad za odpravnine, vendar se tu po njegovem pojavlja težava, ker se delodajalci otepajo, da bi v ta sklad vlagali denar. Varnost za mlade delavce, ki so brez zaposlitev za nedoločen čas in tako večinoma že vrženi v zelo fleksibilen delovni sistem, bi lahko povečali tudi tako, da bi zanje pri najemanju kreditov jamčila država, kar po Majcnovih besedah že poznajo v nekaterih evropskih državah.

Brez manjšanja pravic ne bo šlo

Z novim zakonom o urejanju trga dela smo že zagotovili večjo socialno varnost brezposelnih, saj smo jim omogočili dalj časa trajajoče prejemanje nadomestila za brezposelnost in namenili več sredstev za aktivno politiko zaposlovanja, zdaj pa moramo narediti kaj več za večjo fleksibilnost delovnega razmerja in nižje stroške dela, pa poudarja Tatjana Čerin, izvršna direktorica za socialni dialog pri Gospodarski zbornici Slovenije. “Zato menimo, da ni možna reforma trga dela, ki ne bi nekoliko nižala trenutnega standarda pravic iz dela,” dodaja.

Spremembe bi se morale odraziti predvsem v lažjem zaposlovanju in odpuščanju ter lažjih premikih delavcev znotraj podjetij. Potrebujemo večje število možnih oblik dela, približno enake pravice iz dela za vse vrste dela, prav tako pa bi morale biti vse oblike dela enako obremenjene z davki in prispevki. “Kot primer navajamo možnost istočasnega dela dveh delavcev na istem mestu, tako da vsakemu od njiju pripada polovično plačilo in tudi polovičen regres,” pojasnjuje Čerinova, ki sicer ne želi ocenjevati volilnih programov strank, napoveduje pa, da bo GZS svoje povedal že pri nastajanju koalicijskega sporazuma.

JK

Tatjana ČerinSTA