Sindikati vladi predlagajo nadaljnja pogajanja o pokojninski reformi
Sindikalne centrale so vladi posredovale usklajene pripombe na predlog pokojninske reforme. Ugotavljajo, da predlog sprememb pokojninske zakonodaje, ki jim ga je 5. avgusta posredovalo ministrstvo za delo, ne zagotavlja osnovnega namena, t.j. vzdržnosti pokojninske blagajne in zagotovitve dostojnih pokojnin. Vlado pozivajo k nadaljnjim pogajanjem.
LJUBLJANA> Zgolj podaljšanje pokojninske dobe na 41 oziroma 43 let ter povečevanje starosti na 65 let za pokojnino brez malusov (ob izpolnitvi minimalno 15 let pokojninske dobe) vsekakor ne bo zagotovilo dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema, menijo. Kot so zapisali, pomeni zgolj preložitev sedanjega problema za krajše obdobje, poskus reševanja javnih financ, nedvomno pa predlog pomeni v nominalnem znesku nižje pokojnine.
Minister za delo Ivan Svetlik je v izjavi po protestu sindikatov zaradi poklicnih pokojnin dejal, da odgovor sindikatov še pričakuje. Kot je dejal, bodo stališča na ministrstvu takoj preučili ter se po potrebi s sindikati še sestali, preden bo vlada zakon sprejela in ga poslala v DZ.
Pogajanja naj se nadaljujejo
Pot, ki se predlaga, “pomeni zgolj in izključno odlog težav pokojninske blagajne za krajše obdobje na eni strani, na drugi strani pa povečanje števila brezposelnih starejših ljudi in večanje transferjev iz drugih državnih blagajn (na primer zdravstvene, socialne), ki se prav tako polnijo bodisi iz davkov bodisi iz prispevkov,” so zapisali.
Pozivajo, da se na področju pokojninske reforme pogajanja med socialnimi partnerji nadaljujejo, da najdejo kompromisne rešitve tako glede pogojev upokojevanja, prehodnega obdobja, obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, sestave organov zavoda, odmere pokojnine kot tudi glede vseh drugih predlogov, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na finančno vzdržnost pokojninske blagajne in dotokov novih sredstev vanjo.
Za osnovo naj upoštevajo 24 let
Sindikalne centrale predlagajo minimalno upokojitveno starost pri 60 letih ob dopolnjeni pokojninski dobi 40 let za moške oziroma 38 let za ženske (brez odbitkov oziroma malusov). Pri tem predlagajo za moške 8-letno, za ženske pa 12-letno prehodno obdobje. Za dopolnjenih 40 let pri moških oziroma 38 let pri ženskah bi se po njihovem predlogu starostna pokojnina odmerila v višini najmanj 80 odstotkov od pokojninske osnove.
Pri minimalni upokojitveni starosti 60 let bi upoštevali olajšave, in sicer za zavarovalno dobo pred 20. rojstnim dnevom in pri ženskah zaradi starševstva.
Pri odmeri pokojninske osnove sindikati predlagajo, da bi upoštevali 24 najugodnejših let (z uveljavitvijo korekcijskih koeficientov iz vladnega predloga), zaporednost najugodnejših let pa ne bi bila pogoj. Predlagajo še 12-letno prehodno obdobje.
Prispevke naj se plačuje od vseh oblik dela
V odgovoru vladi pa so podali še več predlogov. Med drugim so se zavzeli, da bi bilo v sestavi organov upravljanja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije najmanj 60 odstotkov predstavnikov reprezentativnih zvez oziroma konfederacij sindikatov in prostovoljnih delodajalskih organizacij.
Finančno vzdržnost pokojninske blagajne bi po njihovem lahko zagotavljali tudi z dvigom prispevne stopnje delodajalcev, s plačevanjem prispevkov od vseh oblik dela (avtorskih, podjemnih pogodb ...). Možnosti vidijo še v dosledni izterjavi neplačanih prispevkov, v povečanem nadzoru dela na črno ter sprejetju ukrepov za zmanjšanje t. i. sive ekonomije.
Delež proračunskega odhodka v pokojninsko blagajno bi se lahko nadomestil s kombinacijo višjega davka na kapital ter uvedbo davka na finančne transakcije, večjo obdavčitvijo prihodkov od dividend in drugih kapitalskih donosov, so prepričani na sindikalni strani.
STA