Neto plače bodo višje, kaj pa minus v proračunu?
Spremembe davčne zakonodaje, ki jih je v sredo potrdila vlada in jih poslala v državni zbor, med drugim napovedujejo davčno razbremenitev dela. Gre za pomoč gospodarstvu in gospodinjstvom pri okrevanju po epidemiji, utemeljujejo na vladi. Na drugi strani se bo zaradi tega v državni proračun nateklo manj dohodnine.
LJUBLJANA >Davčna reforma bo potekala skozi tri zakone, zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, zakon o DDV in zakon o dohodnini. Spremembe slednjega bodo občutili vsi zaposleni. “Ob isti bruto plači se povečujejo neto dohodki,” pojasnjuje minister za finance Andrej Šircelj.
Postopni dvig neto dohodkov
Po izračunih ministrstva za finance se bo ob dvigu splošne olajšave s 3500 na 4500 evrov prihodnje leto letni neto prihodek delavca z minimalno plačo povečal za približno 160 evrov, pri prejemniku povprečne plače pa za približno 260 evrov. Predlagane dohodninske spremembe obetajo tudi znižanje davčne stopnje v zadnjem, petem dohodninskem razredu s sedanjih 50 na 45 odstotkov. To pomeni, da se bo zaposlenemu z, denimo, šestkratnikom povprečne plače letni neto prihodek prihodnje leto povišal za 2130 evrov.
Splošna dohodninska olajšava se bo zviševala po tisoč evrov na leto do leta 2025, ko bo dosegla 7500 evrov. Postopoma se bo tako povečeval tudi neto dohodek zaposlenih. Na drugi strani pa se bo povečeval izpad prihodkov iz naslova dohodnine v državni blagajni.
S čim bo država krpala luknjo v proračunu?
Skupaj še z davčno razbremenitvijo dohodkov iz kapitala in najema, seniorsko olajšavo in nekaterimi drugimi rešitvami, ki znižujejo obdavčitev dohodkov, bo proračun prihodnje leto beležil 247 milijonov evrov izpada. Znesek se bo še povečeval do leta 2025, ko bo v proračun prišlo 900 milijonov evrov manj dohodnine.
Novela zakona o DDV uvaja poenostavitve in administrativne razbremenitve davčnih zavezancev in davčnega organa, hkrati pa sledi ciljem okoljske politike. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb pa bo med drugim podjetjem prinesel nove olajšave za digitalizacijo in zeleni prehod, zaposlovanje in izobraževanje ter donacije v šport.
Čeprav davčna reforma ne zmanjšuje bruto stroškov dela, so v gospodarstvu z njo zadovoljni, saj menijo, da z boljšim nagrajevanjem bolj izobraženega kadra izboljšuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Predstavniki delavcev opozarjajo, da bo imel nižji in srednji kader od reforme bolj malo koristi. Prihodki se bodo povečali najbolje plačanim, vsi ostali pa bodo soočeni z veliko proračunsko luknjo.
S skrbjo, da se na takšen način poslabšuje stanje javnih financ, se oglašajo ekonomisti. Na to je aprila opozoril tudi Fiskalni svet. “Glede na to, da naj bi davčna reforma kratkoročno znižala javnofinančne prihodke, je vprašanje, kako bo izpad nadomeščen,” je opozoril predsednika Fiskalnega sveta Davorin Kračun.
Minister Šircelj ne vidi težav za javne finance: “Če gledamo dinamično, se bo ta izpad pokril z večjo rastjo BDP oziroma večjo gospodarsko rastjo. Pokril se bo tudi z optimalnejšim naročanjem materiala in storitev.”