Sirci sredi vojne vihre na volitve

DAMASK > Sirska opozicija in Zahod sta jih označila za farso.

To bodo teoretično prve predsedniške volitve v Siriji po več kot 50 letih, saj so Sirci Bašarja al Asada in pred njim njegovega očeta Hafeza al Asada zgolj potrjevali na referendumih. Asad bo na volitvah glede na trenutne razmere tako rekoč neizogibno dobil še en sedemletni mandat.

Vojna se namreč v zadnjem času nagiba v korist režimske vojske, saj med seboj sprti uporniki beležijo izgube, tujina pa je glede krvavega konflikta zaradi globokega razkola ohromljena - za razliko od večine mednarodne skupnosti volitve podpirata Asadova podpornika Rusija in Iran, ki bosta tja tudi poslala opazovalce.

Izgnanci ne smejo sodelovati

Režim v Damasku je sodelovanje na volitvah prepovedal izgnancem, poleg tega so vsi predsedniški kandidati potrebovali podporo 35 poslancev parlamenta, ki je pod njegovim nadzorom.

Kandidirata še nekdanji neodvisni komunistični poslanec Maher al Hadžar in poslovnež iz vrst s strani režima tolerirane opozicije Hasan al Nuri. Njuna vloga je zgolj podati videz kredibilnosti volitvam. Da gre zgolj za “teater”, se zavedajo tudi Sirci.

Kot je za časnik International Business Time povedal eden izmed prebivalcev Damaska, “smo vsi že vnaprej vedeli, kdo bo izbran, da kandidira kot opozicijski kandidat”. “Vemo tudi, da bo Asad volitve dobil s 70 odstotki glasov, preostala kandidata pa si bosta razdelila 30 odstotkov,” je dodal.

Teoretično lahko na volitvah glasujejo vsi Sirci, starejši od 17 let. A realnost je mnogo bolj zapletena in nevarna. “Volitve bodo potekale v vseh sirskih mestih z izjemo Rake”, ki je v rokah vplivne džihadistične skupine Islamska država v Iraku in Levantu (Isil), je povedal predstavnik sirskega ustavnega sodišča Madžid al Hadra.

50-odstotna brezposlenost

To pomeni, da volišč ne bo v pretežnem delu podeželja, predvsem na severu in vzhodu Sirije ter okoli Damaska, kot tudi ne na območjih nekaterih mest pod nadzorom upornikov, vključno z Alepom in Deir Ezorjem. Po ocenah francoskega geografa in strokovnjaka za Sirijo Fabricea Balancha bodo volitve potekale le na približno 40 odstotkih sirskega ozemlja, kjer živi kakih 60 odstotkov od skupaj slabih 22 milijonov in pol Sircev.

Volitve so se dejansko začele že v sredo, ko so se na volišča na 39 veleposlaništvih po svetu podali Sirci v tujini, ki pa jih je vseh skupaj smelo glasovati le približno 200.000.

Krvavi konflikt v Siriji je izbruhnil marca 2011, ko je vojska zatrla mirno vstajo. To je sprožilo državljansko vojno, v kateri je doslej umrlo več kot 160.000 ljudi, več kot 500.000 jih je bilo ranjenih. Skoraj polovica prebivalstva je morala zapustiti domove. V sosednje države je pobegnilo skoraj tri milijone ljudi, šest milijonov in pol pa jih je notranje razseljenih.

Vojna je uničila sirsko gospodarstvo. Več kot polovica prebivalstva živi pod pragom revščine, inflacija je v letu 2013 dosegla 117 odstotkov, brezposelnost je 50-odstotna. Prihodki od turizma, ki so pred vojno predstavljali 12 odstotkov BDP, so povsem usahnili, proizvodnja nafte je padla za 96 odstotkov. Večina naftnih polj je trenutno pod nadzorom upornikov.

Režim naj bi tri mesta napadel s klorom

Po ocenah direktorja nemškega Inštituta za mednarodne in varnostne zadeve Volkerja Perthesa pri sirskih volitvah ne gre za merjenje priljubljenosti, temveč za to, “da se izkaže moč režima, da državo prisili, da mu izkaže lojalnost”. Perthes je še povedal, da je Asad že konsolidiral svoj položaj, z volitvami pa bo pokazal, da ima popoln nadzor nad vsemi območji, ki so v rokah režima.

Po mnenju nekaterih svetovalcev sirski predsednik nikoli ni dvomil v zmago, tudi v letu 2012 ne, ko se je njegov režim zaradi hudih izgub zamajal. Živcev ni izgubil niti avgusta lani, ko mu je zaradi napada s kemičnim orožjem na obrobju Damaska grozilo vojaško posredovanje ZDA.

Posledični dogovor o predaji kemičnega orožja pa je po ocenah nekdanjega uslužbenca State Departmenta pri think-tanku Atlantski svet v Washingtonu Freda Hofa Asad razumel tako, da lahko ranljivim civilistom stori, karkoli želi, če pri tem ne uporabi kemičnega orožja, piše tednik Economist. A glede na podatke Human Rights Watcha se ne drži niti tega, saj naj bi obstajali trdni dokazi, da je režim aprila tri mesta napadel s klorom.

Spopadi med rivalskimi džihadisti

V prid Asadu je tudi trenutno dogajanje na terenu, čeprav uspehi vojske za zdaj ostajajo omejeni. Iz starega mestnega jedra Homsa so se 9. maja po prvem tovrstnem dogovoru z vlado umaknili uporniki in vanj je po skoraj dveh letih obleganja vstopila vojska. V Alepu pa je režimskim silam 22. maja uspelo zlomiti leto dni dolgo obleganje osrednjega zapora, s čimer so prekinili eno glavnih oskrbovalnih poti za upornike.

Režimu so šli pri tem na roko notranji spopadi med rivalskimi džihadisti - med Isilom in sirsko izpostavo Al Kaide, Fronto al Nusra, ki so terjali 4000 mrtvih. Uporniki in opozicija so tudi sicer razklani in nimajo ustreznega vodstva. Poleg tega so številni uporniki Al Nusro sprejeli za svojo zaveznico, s čimer so izgubili podporo Zahoda. Ta sedaj, kot sicer tudi že v minulih letih, ne ve prav dobro, kako ravnati.

STA