Sirski begunec ostaja v državi do odločitve vlade o interesu za njegovo začasno prebivanje

LJUBLJANA > Miro Cerar je spomnil, da je Ahmad Šami vstopil v Slovenijo prek Hrvaške, v Sloveniji pa sprva ni zaprosil za azil, temveč nadaljeval pot v Avstrijo. Ta ga je na meji zavrnila, nato je v Sloveniji zaprosil za azil. Njegovo prošnjo je ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) junija 2016 zavrglo, saj je ugotovilo, da je zanjo, skladno z določili dublinske uredbe, odgovorna Hrvaška.

Šamijevo pritožbo so obravnavala vsa redna sodišča in tudi sodišče EU v Luksemburgu, ki je pritrdilo stališču Slovenije, je povzel premier.

Izčrpal vsa pravna sredstva

Ker je Šami izčrpal vsa pravna sredstva, so okoliščine primera jasne, MNZ pa v pravnomočno dokončanem postopku, kljub nekaterim pozivom, ne more in ne sme odločiti drugače, kot je, je poudaril Cerar. Kot je dodal, ne smemo pozabiti, da živimo v pravni državi in moramo spoštovati odločitve EU in naših sodišč.

Kljub temu pa se postopek deportacije sirskega begunca danes ni začel izvajati, saj bo vlada zaradi posebnih okoliščin primera na eni prihodnjih sej odločala, ali obstaja interes države za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje, ki bi ga nato izdalo notranje ministrstvo, je pojasnil Cerar.

To bo storila na predlog urada za oskrbo in integracijo ter na podlagi zakona o tujcih. Ta namreč določa, da se tujcu, katerega prebivanje v Sloveniji je v interesu države, lahko izda dovoljenje za začasno prebivanje. O tem na predlog državnega organa odloča vlada.

Cerar je ob tem opozoril, da država “ni samopostrežna trgovina”, kjer si vsakdo vzame kar in kadar mu ustreza. Odzval se je tudi na ravnanje nekaterih poslancev SD in Levice, ki so sirskega begunca odpeljali v državni zbor. Po Cerarjevih besedah je to, kar so storili, povsem neprimerno in nedopustno ter je očitno šlo za predvolilno kampanjo.

Na MNZ pa so pojasnili, da Šami ni več prosilec za mednarodno zaščito, saj je bil dublinski postopek pravnomočno končan na podlagi sodbe vrhovnega sodišča. Predaja Hrvaški je pomenila le posledico pravnomočnosti sodbe vrhovnega sodišča, so poudarili.

Postopek, ki ga je predlagal predsednik vlade, pa bodo vodili skladno z zakonom o tujcih. Ko oziroma če bo vlada sprejela sklep, da je izdaja dovoljenja za začasno prebivanje Šamiju v interesu Slovenije, bo MNZ ob izpolnjevanju pogojev iz 51. člena zakona o tujcih po uradni dolžnosti izdalo tako dovoljenje. Tako bo pridobil zakonit status v Sloveniji po drugi pravni podlagi in se predaja Hrvaški ne bo izvedla, so še pojasnili.

Begunec je vesel, da morda ostaja v Sloveniji

Šami je danes na novinarski konferenci v ZRC SAZU izrazil veselje, da bo vlada odločala o interesu države, da se mu izda dovoljenje za začasno prebivanje. Govorci pa so predvsem pozvali k bolj pravični obravnavi prosilcev za azil in problematizirali odločitev notranjega ministrstva, ki je danes nameravalo izgnati Šamija.

Govorci so priznali, da jih je presenetila izjava premierja Mira Cerarja, da bo vlada zaradi posebnih okoliščin primera odločala, ali obstaja interes države za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje, ki bi ga nato izdalo ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). Novico o tem so namreč prejeli nekaj minut pred začetkom novinarske konference.

Profesor na ljubljanski pravni fakulteti Saša Zagorc je opozoril, da je to zaenkrat Cerarjevo stališče in da se vlada še ni odločila. Po njegovem mnenju je to hkrati dobra in slaba novica. Dobro je, ker vlada šteje, da je Šamijevo bivanje v Sloveniji v interesu države, Šami pa s tem dobi neko pravno podlago za bivanje tu, vendar za eno leto z možnostjo podaljšanja. Na drugi strani pa bi z morebitnim statusom begunca, če bi mu ga odobrili, dobil dovoljenje za stalno prebivanje.

Tudi Jerneja Turin iz Amnesty International Slovenije je opozorila, da bi lahko Šami, če bi mu odobrili prošnjo za mednarodno zaščito, dobil dodatne pravice, med drugim bi lahko v Slovenijo pripeljal družino, ki je še vedno v Siriji.

Novinarsko konferenco, na kateri so sprva nameravali predstaviti Šamijevo zgodbo, so sklicali še preden je MNZ odločil, da bi ga danes izgnali na Hrvaško, kar se potem ni zgodilo. Zato so problematizirali tudi potezo MNZ, češ da je z načrtom za nenadno deportacijo želel prikriti Šamijevo zgodbo javnosti.

Aktivist in Šamijev zastopnik Miha Blažič je tako dejal, da je šlo v njegovem primeru za politično potezo, saj so se ves čas pogajali z MNZ brez večjega napredka. Ko pa so začeli opozarjati na problem, se je MNZ odločil, da pohiti z deportacijo, ki je bila sicer načrtovana za nekaj ur pred današnjo novinarsko konferenco, je dodal.

“S tem bi ta politični problem po njihovem izginil, ampak so podcenjevali skupnost, problem ni izginil,” je dejal in pozval k bolj pravični obravnavi ljudi.

S pravičnejšo obravnavo sta se strinjala tudi ostala govorca. Zagorc je pojasnil, da se več držav glede takšnih zadev odloča od primera do primera in da ni ustaljene prakse, saj je veliko odvisno od politične volje, humanitarnosti in človekoljubnosti. Turinova je dodala, da pravno gledano ni narobe, če se Šamijeva prošnja obravnava v Sloveniji.

Govorniki so Šamija predstavili kot odličen primer integracije v novo državo. Blažič je dejal, da če Slovenija namerava deportirati ljudi, ki so se že integrirali, je potem integracijska politika Slovenije “šala”.

Hvaležen, da lahko živi v Sloveniji

Šami je ob koncu novinarske konference ponovil, kako hvaležen je, da lahko živi v Sloveniji, ki ima “dva milijona angelov”. Pojasnil je, da je Slovenija postala njegova druga družina in se zahvalil vsem, ki so mu pomagali.

Šami je februarja 2016 v času begunske krize vstopil v Slovenijo prek Hrvaške, v Sloveniji pa sprva ni zaprosil za azil, temveč nadaljeval pot v Avstrijo. Ta ga je na meji zavrnila, nato je zaprosil za mednarodno zaščito v Sloveniji, vendar jo je pristojno ministrstvo junija zavrglo, češ da je za obravnavo odgovorna Hrvaška. Sodišče EU je poleti temu pritrdilo. Vrhovno sodišče je avgusta nato potrdilo prehodne odločitve Sodišča EU in zavrnilo Šamijevo pritožbo. Od odločitve vrhovnega sodišča 23. avgusta pa je začel veljati šestmesečni rok za predajo.

MNZ je v ponedeljek sporočil, da so 30. oktobra prejeli sklep ustavnega sodišča, po katerem so lahko začeli postopek za deportacijo Šamija.

STA