Sklad mora ustvariti kaj več kot le drobiž
Predstavniki koalicije so se dolgo usklajevali o tem, kakšen naj bo novi demografski sklad. A zdaj, ko je predlog zakona o demografskem rezervnem skladu v javni razpravi, sindikati in upokojenci pa so nad njim izrazili razočaranje, dajejo tudi v delu koalicije vedeti, da bi stvari uredili drugače.
LJUBLJANA > Ko je finančno ministrstvo, ki ga vodi ministrica iz vrst SMC, v javno razpravo poslalo predlog zakona o demografskem rezervnem skladu, je prevladoval vtis, da se je koalicija poenotila o ključnih rešitvah. A zdaj tudi v delu koalicije napovedujejo vnovične premisleke.
Pomisleki ostajajo
“Z vsebino predloga zakona v poslanski skupini Desus nismo popolnoma zadovoljni, čeprav je treba priznati, da je naše vztrajanje v tej koaliciji pripeljalo vsaj do tega, da se je sploh pristopilo k oblikovanju predpisa in da imamo danes ta predlog zakona končno vsaj zapisan,” je na vlogo, ki jo je pri pripravi zakona odigrala upokojenska stranka, spomnil vodja poslanske skupine Franc Jurša.
Sporno upravljanje pod okriljem SDH
Sedanja Kapitalska družba (KAD), ki bi se preoblikovala v demografski rezervni sklad, bi se po predlogu zakona morala odpovedati deležem, ki jih ima v strateških družbah, kot so Luka Koper, Loterija Slovenije in elektro podjetja, in v pomembnih družbah, kot so Krka, Gorenje, Petrol, Sava. Ti deleži bi prešli v last države ali Slovenskega državnega holdinga (SDH), demografski sklad pa bi v zameno dobil manjše portfeljske naložbe, ki za državo nimajo posebnega pomena. Izjema bi bili naložbi v Modri Zavarovalnici in Zavarovalnici Triglav. Predstavniki sindikatov in upokojenci menijo, da bi moral demografski sklad ne le obdržati strateške in pomembne naložbe, ampak deleže v teh donosnih podjetjih še povečati. Kot zelo sporna se kaže tudi rešitev, da bi v primerih, ko bi v nekem podjetju deleže hkrati imeli tako demografski sklad kot država ali SDH, z vsemi deleži enotno upravljal kar SDH.
“Seveda nas še vedno skrbijo določene točke, kot je, na primer, avtonomnost upravljanja premoženja, ki je oziroma bo v lasti sklada. Predvsem je to upravljanje naložb, ki so kvalificirane kot pomembne in strateške. Gre za Zavarovalnico Triglav, Petrol, Krko ...” je naštel. Jurša še meni, da bi bilo treba dopolniti dodatne vire financiranja, da bi po dvajsetletni dobi akumuliranja sredstev iz sklada lahko vzeli “kaj več kot samo drobiž.”
V SD kažejo pripravljenost upoštevati nekatera opozorila iz javne razprave. “Predlog zakona kot strateški naložbi predvideva Zavarovalnico Triglav ter Modro zavarovalnico, vendar je pričakovati, da se bodo na osnovi javne razprave v sklad vključile tudi druge strateške naložbe države,” sporočajo.
Odzvali so se tudi na očitke, da demografski sklad ne bo avtonomen, ampak bo deloval pod patronatom SDH. “V predlogu zakona je upravljanje sklada podrejeno SDH, kar je posledica koalicijskega kompromisa in ne predolga Socialnih demokratov,” trdijo. Od javne razprave pričakujejo, da bo pokazala alternative temu spornemu predlogu, poudarjajo pa še, da so sami dali predlog za spremembo nadzora nad SDH, tako da bi se nadzorni svet razširil s predstavniki civilne družbe.
Novo politično kadrovanje
V največji opozicijski stranki SDS ne morejo mimo tega, da je vladna koalicija zakon pripravila z veliko zamudo. Spomnimo, da je ustanovitev demografskega rezervnega sklada predvidel že pokojninski zakon iz leta 2012, v zakonu o SDH pa je bilo določeno, da bo ustanovljen do konca leta 2015. “Nobena od vlad, ki so v zadnjih letih vodile Slovenijo, ni bila sposobna izvesti preoblikovanja KAD v demografski sklad,” izpostavljajo v SDS. V NSi se sprašujejo o učinkovitost predlaganega sklada. S takšnim portfeljem, kot bi ga imel, po njihovem ne bo pokril primanjkljaja v pokojninski blagajni.
Predlog zakona zelo kritizira Bojan Dobovšek, nekdanji poslanec SMC, ki je ustanovil društvo Dobra država. “Namesto stabilne premoženjske 'rezerve' za zagotavljanje socialne varnosti upokojencev vlada dodatno zamegljuje upravljanje z državnim premoženjem in ustvarja dodatne pogoje za politično kadrovanje,” opozarja.
Predlagane rešitve so pomanjkljive ali slabe, meni tudi Alenka Bratušek (Zavezništvo). V zavezništvu pogrešajo dodatne vire za polnjenje sklada. Drugače kot ostali kritiki predloga zakona v Zavezništvu opozarjajo, da predlog ne uresničuje priporočila OECD o portfeljskem upravljanju sredstev. “Pri portfeljskem upravljanju gre za to, da vlagatelj pri naložbi zasleduje samo dobiček. Težko rečemo, da je delež KAD v Zavarovalnici Triglav takšna naložba,” pravi Bratuškova. Najbolj pa jih skrbi predvideni način imenovanja nadzornega sveta sklada, saj bo pet od devetih nadzornikov izbrala vlada. “Nadzorni svet niti na videz ne bo politično neodvisen,” meni Alenka Bratušek.
JANA KREBELJ
