Sklad naj zniža zakupnine

LJUBLJANA > Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) že nekaj časa opozarja na neprimerno poslovno politiko Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG). Namesto da bi upošteval merila aktivne zemljiške politike, skledi le kapitalski logiki, so ogorčeni v zbornici.

Sklad ima v upravljanju 58.000 hektarjev zemljišč.

Sklad je ob načrtovani uvedbi davka na nepremičnine za 16,7 odstotka podražil ceno zakupa kmetijskih zemljišč, ki so v lasti države. Čeprav zakon ni bil sprejet, sklad od dviga zakupnin ni odstopil. Svojo odločitev je utemeljeval z obveznostmi, ki jih ima po denacionalizaciji, in tržnimi razmerami na področju zakupnin. “Višje zakupnine so marsikje res posledica tržnih razmer, a ne povsod,” opozarjajo v zbornici.

Naleteli na gluha ušesa

“Zahtevamo, da se zakupnine v letu 2015 znižajo. Svoje nestrinjanje in argumente v zvezi s tem smo predstavili vodstvu in svetu sklada ter ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, a smo naleteli na povsem gluha ušesa. Pri tem se, kot kaže, ne upošteva načelo dialoga in moč argumentov, temveč velja argument moči,” je na včerajšnji tiskovni konferenci opozoril predsednik KGZS Cvetko Zupančič. Če sklad ne bo znižal zakupnin na raven iz leta 2013, v zbornici napovedujejo spremembo zakona o skladu kmetijskih zemljišč, in sicer spremembo sestave sveta sklada, saj so v njem trenutno le predstavniki ministrstev, ni pa predstavnika uporabnikov.

Namesto dodatnih meril - licitacija

Kmetom - zakupnikom pa je sklad dodatne skrbi povzročil tudi s tem, ko je spremenil prakso dodeljevanja kmetijskih zemljišč v zakup v primerih, ko gre za enakovredne prednostne upravičence. Namesto dodatnih meril za določitev prednostnega upravičenca je sklad vpeljal model licitacije: zemljo dobi tisti kmet, ki za zakup ponudi več. Nad takšno tržno logiko so ogorčeni zlasti vinogradniki in oljkarji v Istri, ki imajo v zakupu največ skladovih zemljišč. Namesto da bi sklad deloval kot skrbnik državne zemlje in si prizadeval, da bi bilo čim več zemljišč obdelanih, se gre kapitalista, ne morejo razumeti. Nekateri se bojijo, da je v ozadju teh zakupov zgolj preračunavanje, kako priti do vikenda ob morju.

“Zahtevamo, da sklad ponovno začne upoštevati merilo aktivne zemljiške politike in prednostni vrstni red, ki se določa na podlagi strateških usmeritev. Prihodki iz kmetijske dejavnosti ne prenesejo tako velikih zakupnin in je zato nelogično, da zakupnina znaša že več kot desetino vrednosti proizvodnje na njivskih površinah in v živinoreji,” je včeraj opozoril direktor KGZS Branko Ravnik.

PETRA VIDRIH