Sklepanje kompromisov bi lahko bilo usodno

LJUBLJANA > Bilo bi dobro, da naši ministri, ko govorijo o istih zadevah, ne bi trosili diametralno nasprotnih informacij ob istem času, je na današnji novinarski konferenci v zvezi z žaveljskim terminalom poudaril predstavnik Koordinacijskega odbora kulture Slovenije Igor Koršič. “To bi majčkeno povečalo zunanjepolitično kredibilnost Slovenije,” je dodal.

Zgodovinar in pisatelj Jože Pirjevec je dodal, da bi uplinjevalnik v Žavljah pomenil tempirano bombo, ki bi ogrožala ne le Trst, pač pa tudi slovenski košček obale. “Bil sem zelo neprijetno presenečen, ko je naša vlada prišla z idejo, da se bo pri glasovanju v Bruslju vzdržala,” je dejal.

“Veliki dosežejo vse”

Vlada si je sicer nato premislila, Pirjevec pa je prepričan, da tudi zaradi pritiska civilne družbe, kar razume tudi kot spodbudo za delo naprej. Kljub temu pa je Slovenija naredila glede Žavelj “tako klavrno figuro, da je bolj ne bi mogla”. “Vsa ta leta je v stikih z Italijo nasprotovala temu objektu, zdaj pa bi se kar naenkrat vzdržala. Še dobro, da so prišli k pameti,” je bil oster Pirjevec.

Ivo Vajgl (Alde/Zares) je povedal, da naj bi se o dokončni usodi projekta terminala v Severnem Jadranu odločalo komaj septembra ali oktobra. A vseeno bi se morala Slovenija po njegovem mnenju vprašati, kaj je politično modro za državo, ki ima zelo specifičen interes in ki mora upoštevati tudi interes in voljo svoje javnosti.

“Ne moremo dopustiti, da bi se po oktobru ustvarila neka situacija, v kateri bi bil v končni posledici ta projekt sprejet in potrjen. Nihče ne more zagotoviti, da italijanska vlada v EU tega ne bo mogla doseči - veliki dosežejo vse,” je opozoril Vajgl, ki je prepričan, da mora slovenska vlada absolutno vztrajati, da žaveljski projekt za Slovenijo v nobenem primeru ni sprejemljiv.

Vajgl proti “gnilemu kompromisu”

Evropski poslanec svari tudi pred sprejemanjem “gnilega kompromisa” v vmesni fazi projekta zaradi nekih drobnih računic, kot je sedem projektov, v katerih ima Slovenija dejansko svoje interese. “Če mislimo, da teh sedem projektov ne moremo uveljaviti kot enakopravna članica EU, če so nesporni, potem je nekaj narobe z nami,” je opozoril.

Na dogajanje glede plinskih terminalov sta se odzvali tudi nevladni okoljski organizaciji Alpe Adria Green in Zveza ekoloških gibanj Slovenije. Za slednjo je terminal v Žavljah nesprejemljiv s predlagano tehniko uplinjanja plina, bi pa bil sprejemljiv, če bi spremenili vir ogrevanja in ne bi posegali v morsko vodo. V Zvezi ekoloških gibanj pa terminalu v Tržaškem zalivu še naprej nasprotujejo, so zapisali v sporočilu za javnost.

Predsednik Alpe Adria Green Vojko Bernard pa se je odzval na torkove navedbe tiskovnega predstavnika Evropske komisije Joea Hennona, da Žavlje nimajo presoje vpliva na okolje in ne izpolnjujejo evropskih okoljskih meril ter tako ne morejo biti na seznamu.

Slovenija danes proti, če bo na seznamu terminal

Kot je sporočil Bernard, bo italijansko upravno sodišče v Laciju šele 19. marca 2014 vsebinsko ocenilo pritožbo družbe Gas Natural proti ustavitvi postopka za gradnjo terminala pri Žavljah. “Sodniki so vsekakor zavrnili zahtevo španskega energetskega velikana po takojšnji odmrznitvi okoljevarstvenega postopka za plinski terminal”, ki ga je začasno ustavil italijanski okoljski minister še v Montijevi vladi, je dodal.

Vlada je sicer danes na dopisni seji sklenila, da se bo Slovenija na današnjem sestanku posebnega telesa regionalnih skupin o seznamu prednostnih energetskih projektov v Bruslju izrekla proti, če kopenski plinski terminal v Severnem Jadranu ne bo odstranjen s seznama. Slovenija bo priložila še izjavo, v kateri izraža jasno nasprotovanje uvrstitvi tega projekta na seznam, hkrati pa poziva Evropsko komisijo, da upošteva slovensko mnenje pri pripravi dokončnega seznama v okviru delegiranega akta.

STA