Škoda bo še večja, ker sanacija ne teče dobro
214 milijonov škode v gozdovih in na gozdnih cestah žal sploh ne bo končna številka, opozarjajo v Kmetijsko gozdarski zbornici. Zaradi zmedene sanacije bo namreč škoda še narasla, napovedujejo.
PRIMORSKA > Sanacija gozdov po žledu poteka zmedeno, pravi Egon Rebec, eden izmed treh gozdarskih svetovalcev v Kmetijsko gospodarski zbornici Slovenije. Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan je kmalu po žledu napovedal ustanovitev državnega podjetja za odkup in skladiščenje lesa, s katerim bi preprečili padanje cen lesa. Toda podjetja še vedno ni in lastniki gozdov se tako že srečujejo s prvo dodatno škodo: padcem cen. “Cene dnevno padajo. Do včeraj dopoldne so padle že za štiri evre na kubični meter, do popoldneva že za šest evrov,” pove Rebec.
Slovenski trg z borom se bo vsak trenutek ustavil; bore bo mogoče prodati samo še v tujino, opozarja Rebec na nadaljnje slabšanje prodaje in cen. Tudi drva za kurjavo nimajo visoke cene, ker jih bo zaradi mile zime veliko še ostalo; sesule so se tudi napovedi, da bodo velike količine lesnih sekancev odkupili veliki porabniki. “Veliki odjemalci imajo dolgoročne pogodbe in jih ne morejo kar tako prekiniti,” je stvaren Rebec.
Druga gospodarska škoda nastaja zaradi pomanjkanja operativnih gozdarjev, ki bi pomagali pri sečnji. Od nekdaj dobro delujočega sistema razvejane gozdarske službe smo v Sloveniji ohranili le gozdarje v okviru Zavoda za gozdove, ki pripravljajo sanacijske programe in odkazujejo lastnikom drevesa za posek, pa še zavodovi gozdarji se borijo s pomanjkanjem denarja za nujno delo, kaj šele, da bi lahko pomagali vsakemu lastniku. Obljubljenih sto delavcev iz javnih del pa tudi še ni nikjer.
Zato se kaže razkorak med državnimi gozdovi, za katere je Sklad kmetijskih zemljišč in godov poskrbel, da bodo razmeroma hitro sanirani - ne samo z domačimi koncesionarji, temveč tudi s podjetji in delavci iz tujine. Vsi zasebni lastniki tega znanja nimajo, zato bo ostalo nesaniranih prav veliko zasebnih gozdov. Zlasti v iglastih gozdovih bo to povzročilo ogromno škodo, saj manjši lubadarji že napadajo vrhove smrek. “Ker sanacija ne bo pravočasno končana, se lahko zgodi, da od Senožeč do Postojne ostanemo brez smreke,” opozarja Rebec. Gospodarska škoda bo zaradi tega ogromna, saj je prav smreka dobro plačan les in zato gospodarsko najpomembnejša vrsta.
MARICA URŠIČ ZUPAN
