Škoda v kmetijstvu je vsak dan večja
Primanjkljaj padavin in visoke temperature so pustile velike posledice na pridelkih že pred 10 dnevi, zaradi nadaljevanja vročine pa bo škoda še večja, je danes v Ljubljani poudarila državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Tanja Strniša.
LJUBLJANA > Prejšnji teden je bila narejena prva ocena škode, pomanjkanje padavin in visoke temperature pa so poleg Prekmurja najbolj prizadeli še vzhodno Slovenijo in slovensko Istro. Tanja Strniša je na novinarski konferenci dejala, da bo škoda na koruzi več kot 50-odstotna, ponekod pa še večja, na travinju pa 30-odstotna.
“O končni škodi še ni mogoče govoriti, je pa to že četrta hujša suša v zadnjih 10 letih,” je dejala državna sekretarka in dodala, da je prilagajanje podnebnim spremembam ključni izziv za kmetijstvo v prihodnjih letih.
Gladine podzemnih voda so bile v prvih dneh avgusta še v območju normalnih vodnih količin za ta letni čas, enako pa je veljalo tudi za površinske vode, je dodala, ob tem pa poudarila, da tudi v prihodnjih dneh ni pričakovati padavin, zaradi česar se bo stanje poslabšalo.
Za namakanje je na voljo še šest milijonov evrov
Za namakanje, ki je prvi ukrep proti suši, so na ministrstvu v shemi za programsko obdobje 2007-2013 namenili skupno 12 milijonov evrov, ki pa še niso vsa počrpana. “Leta 2010 je bilo odobrenih 3,4 milijona evrov in potem od tega izplačanih 2,6 milijona evrov, ostali denar še niso počrpana. Lani je bil izveden razpis za 10 milijonov evrov, vloge se še obdelujejo, odločbe pa naj bi bile izdane v mesecu dni,” je pojasnila Strniševa.
V prihodnji shemi do leta 2020 je za namakalne sisteme predvidenih 24 milijonov evrov. Na ministrstvu si prizadevajo za poenostavitev postopkov prijave in pridobitev sredstev, je še poudarila državna sekretarka in dodala, da so lani na ministrstvu ustanovili tudi posebno medresorsko skupino, ki bo spodbujala aktivnosti na terenu.
Lani je suša povzročila za 56 milijonov evrov škode, prve odškodnine v kratkem
Škoda, ki jo je povzročila lanska suša, je bila ocenjena na 56 milijonov evrov, vlada pa je za odpravo njenih posledic namenila 5,6 milijona evrov. Manjši kmetje naj bi denar prejeli v kratkem, je pojasnila državna sekretarka, večji kmetje in kmetijska podjetja pa bodo morala počakati na izplačilo, saj mora soglasje zanj dati še Evropska komisija.
STA