Škof mora biti med ljudmi

LJUBLJANA > Stane Zore na čelo nadškofije prihaja kot provincial slovenskih frančiškanov. Izkušnje s pastoralnim delom si je doslej nabiral v nekaterih najbolj obljudenih slovenskih cerkvah in romarskih središčih. “Bil sem na takšnih postojankah, kjer je bilo veliko srečevanja z Božjim ljudstvom. Bil sem na Brezjah, na primorski Sveti Gori, tako da sem tam moral oznanjati evangelij in sprejemati ljudi, ki so prihajali na te svete kraje, da bi srečali Boga. Tudi zdaj bom med ljudmi. Mislim, da je poslanstvo škofa najprej biti škof za ljudi in da je prva stvar, za katero mora skrbeti škof, pastorala.”

O reformah, ko bo preučil stanje

Škof mora biti blizu ljudstvu, da spozna kako to ljudstvo diha in čuti, razmišlja novi nadškof. Hkrati se mora škof z ljudmi družiti zato, ker se mora od njih učiti, da ne bi slučajno zašel od čuta Cerkve. Službo nadškofa je sprejel “v duhu pokorščine kot služenje Kristusu in njegovemu evangeliju,” je poudaril. Nunciju Juliuszu Januszu je, ko je bil predlagan za nadškofa, povedal vse svoje pomisleke in mu razodel vse svoje slabosti, a to ni zadostovalo, da bi papež odstopil od svojega sklepa. Ko si postavljen pred takšno nalogo, se spomniš vseh razlogov proti, je svoje skrbi povzel Zore. Zaveš se, da si nalogi na mnogih področjih nedorasel in da niti ne poznaš vseh zahtev službe, ki jo boš prevzel.

O reformah, ki jih bo v novi vlogi morda izpeljal, včeraj novinarjem še ni mogel govoriti, saj se mora najprej seznaniti z življenjem nadškofije. Tudi najožjih sodelavcev in svetovalcev še ni mogel našteti, saj da si jih še ni izbral, napovedal pa je, da bodo odločitve nastajale ob sodelovanju in ne le v eni glavi.

Cerkev in država sta v službi ljudi

Iz frančiškanskega samostana na Tromostovju se bo preselil v kakih 200 metrov oddaljene prostore nadškofije pri stolnici, selitvi pa ne pripisuje kakšnega pomena: “Stanovanje je samo prostor, kjer prespiš in delaš.”

S svojega novega delovnega mesta bo vodil tudi dialog z državo. Od te pričakuje, da bo na Cerkev gledala kot na partnerja in si želi, da Cerkev ne bi bila na preizkušnji ob vsakokratni menjavi oblasti. “Treba je podpreti pobudo, ki jo je dal škof Andrej Glavan, da se oživi mešana komisija med državo in Cerkvijo, ki bi sproti reševala odprta vprašanja, ne da nas ta presenečajo in nas potem spravljajo v zadrego.”

Med vprašanji, ki bi jih morala razrešiti takšna komisija, je na primer ovrednotenje verouka. Obiskujejo ga osnovno- in srednješolci, a čas, ki ga posvetijo verouku, za razliko od vseh ostalih obšolskih dejavnosti ni nikjer ovrednoten. Tudi vprašanje vojaškega vikariata ter duhovne oskrbe v bolnišnicah in zaporih še ni razrešeno. “Veliko je še vprašanj, ki so dnevno na dnevnem redu. Treba je odgovarjati nanje in prihajati nasproti ljudem, kajti smo v službi ljudi. Cerkev in tudi država - v službi ljudi!”

JANA KREBELJ

STA