Skoraj 30 odstotkov samozaposlenih pod mejo revščine

LJUBLJANA > Gospodarska kriza, zaradi katere je Slovenija v težavah vse od leta 2008 naprej, se med drugim odraža na trgu dela, posledično pa tudi v kakovosti delovnih mest, so ta teden opozorili v državnem statističnem uradu. Skladno s tem so predstavili kazalnike, s katerimi se meri kakovost zaposlitve.

Minimalno plačo je lani prejemalo 51.176 zaposlenih

Povprečna mesečna bruto plača je lani znašala 1598 evrov. Nižjo plačo od tega zneska je lani prejemalo 65,5 odstotka zaposlenih, višjo pa 34,5 odstotka zaposlenih. Minimalna plača je v avgustu letos znašala 789,15 evra; prejelo jo je 51.176 zaposlenih.

Po letu 1998 je bilo v Sloveniji najmanj delovnih nezgod s smrtnim izidom v letu 2004 (13), največ pa v letu 2007 (29). V obdobju med letoma 2010 in 2013 se je znižalo število nezgod pri delu, ki vključujejo tudi nezgode na poti na delo oziroma z dela. V letu 2010 je bilo na 100.000 delovno aktivnih prebivalcev 1625 lažjih ali težjih nezgod, v letu 2013 pa 1033.

Neskladje v zastopanosti spolov med delovno aktivnimi na slovenskem trgu dela glede na ugotovitve statističnega urada ni veliko.

Ob sobotah dela četrtina zaposlenih

V letošnjem drugem četrtletju so delovno aktivni prebivalci v povprečju opravili 38,9 delovne ure na teden. Skoraj 10 odstotkov delovno aktivnih običajno dela več kot 48 ur tedensko, na drugi strani pa je skoraj 13 odstotkov delovno aktivnih, ki v povprečju opravijo manj kot 36 ur na teden.

Med aprilom in koncem junija je imelo skoraj 70 odstotkov zaposlenih točno določen delovni čas, malo več kot 30 odstotkov pa jih je imelo gibljiv delovni čas. Ob sobotah je običajno delalo nekaj več kot 25 odstotkov delovno aktivnih, ob nedeljah 16 odstotkov, zvečer 20 odstotkov, ponoči pa osem odstotkov.

V tem obdobju bi 58 odstotkov zaposlenih lahko zaradi družinskih obveznosti na delo prišlo ali z njega odšlo uro pozneje oziroma hitreje. 25 odstotkov bi jih lahko to storilo samo izjemoma, 17 odstotkov pa sploh ne.

Delo prek študentskega servisa upada

Za slovenski trg dela je značilno, da je število zaposlenih za nedoločen čas naraščalo od leta 2004 do leta 2008, ko je doseglo 707.000, potem pa se je krivulja obrnila navzdol. Število zaposlenih za nedoločen čas je od takrat močno upadalo vse do lani, ko je znašalo 628.000. Gibanje števila zaposlenih za določen čas je enakomernejše, v zadnjih 10 letih se giblje med 125.00 in 153.000.

Tudi število zaposlenih, ki jim je delo posredovala ena od agencij za zaposlovanje, se je v zadnjih 10 letih gibalo enakomerno. Ena od oblik agencijskega dela je delo prek študentskega servisa. Število oseb, ki so delale na ta način, je naraščalo do leta 2008, od začetka krize naprej pa upada.

Stabilnejše zaposlitve prinašajo večjo gotovost v življenju delovno aktivnega prebivalca, čeprav podatki o stopnji tveganja revščine, tako statistiki, kažejo, da se je ta v zadnjih letih povečala pri vseh obravnavanih kategorijah.

V Sloveniji je po podatkih ministrstva za delo, ki jih navaja statistični urad, 46 sindikatov. Avgusta je plačo po kolektivnih pogodbah prejelo 95,8 odstotka zaposlenih.

STA